Štih: To je Belorusija pod Alpami
Last Updated on: 21st januar 2026, 03:27 pop
Na pričakovano politično kampanjo zavoda 8. marec Nike Kovač pred volitvami poslancev za Svobodo, SD in Levico, zavod je ustanovil Simon Maljevac (Levica), prihodki so mu v času vlade, katere član je, zrasli za več kot tisoč odstotkov, se je na družabnem omrežju X z zanimivo analizo odzval Tomaž Štih. Kot sem v Spletnem časopisu že opozoril, gre za zavod, ki se ukvarja politično dejavnostjo, ki je enaka dejavnosti političnih strank, vplivati poskuša celo na zunanjo politiko države, financiran pa je iz virov, ki jih javnosti prikriva. Tudi iz virov, ki so političnim strankam strogo prepovedani. Mediji smo razkrili, da denar vsaj deloma prihaja iz tujine in od pravnih oseb. Oboje je, ko gre za stranke in njihove kampanje pred volitvami poslancev, strogo prepovedano. Po vrhu so financerji prikriti in ni mogoče izključiti, da med njimi ni takšnih, katerih cilj je destabilizacija Slovenije in EU, v koristi tujih držav. Tudi diktatur. Dodatno nenavadnost kaže njihova bilanca, ki sem jo pridobil od Ajpesa, po kateri nimajo praktično nič prihodkov od svoje dejavnosti, nič zaposlenih, ne plačajo centa za davke in prispevke in to pri prihodkih 718.989 evrov, kar presega prihodke večine strank, ki bodo sodelovale na volitvah. Davčno so optimizirani v škodo države. Hkrati pa kritizirajo zasebne podjetnike, ki pošteno izplačujejo plače zaposlenim.

Tako je opozoril Štih:
“Vzporedna politika v Sloveniji: Kako nevladne organizacije delujejo izven demokratičnih pravil
Slovenija ima formalno demokratičen sistem političnih strank, hkrati pa dovoljuje neomejeno politično delovanje akterjev zunaj tega sistema. To ustvarja vzporedno, neregulirano strukturo moči in dejansko uničuje pošteno politično konkurenco. Ko je bil vzpostavljen večstrankarski sistem, je zakonodajalec – zaradi strahu pred vplivom izseljencev – prepovedal financiranje političnih strank iz tujine. Kasneje, med vlado Alenke Bratušek, je bilo zasebno financiranje političnih strank še bolj omejeno, tokrat zaradi strahu pred ekonomskim vplivom. Danes so politične stranke podvržene strogi in večplastni regulaciji. Njihovo financiranje je omejeno in pregledno. Prepovedano jim je delovati znotraj podjetij. Politične kampanje lahko izvajajo le v natančno določenem predvolilnem obdobju. Zakonsko so dolžne ohranjati notranjo demokracijo. Njihove kandidatne liste morajo upoštevati obvezne spolne kvote. Hkrati pa v Sloveniji delujejo nevladne organizacije, ki se v praksi ukvarjajo izključno s politično dejavnostjo, vendar ne spadajo pod nobeno od teh ureditev. Te organizacije uživajo neomejeno zasebno financiranje, ki pogosto presega financiranje največjih političnih strank. Prejemajo neomejeno tuje financiranje, vključno iz virov, ki so mednarodno znani po izvajanju političnega vpliva in destabilizaciji držav. Delujejo z nepreglednimi finančnimi izkazi in nezadostnim javnim nadzorom. Imajo poln dostop do glavnih medijev, vključno z rednimi in neomejenimi nastopi. Pri političnih kampanjah nimajo časovnih, finančnih ali vsebinskih omejitev. Aktivno sodelujejo s sindikati, ki že imajo privilegiran institucionalni položaj v podjetjih. Posledica je sistemska anomalija: politične stranke so strogo regulirane, medtem ko njihova konkurenca ne obstaja znotraj istega pravnega okvira. Ustvarjen je bil vzporedni politični sistem – »politične stranke brez omejitev« – ki deluje zunaj demokratičnih pravil, a ima resnično politično moč. To ni pluralistična demokracija. Gre za sistem, v katerem se zakon uporablja selektivno za omejevanje transparentne politične opozicije, medtem ko imajo neregulirani akterji neomejeno moč. To je Belorusija pod Alpami.”
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.


Komentarji (0)
Disqus Comments (2)