Trump anektira Grenlandijo in vabi Putina v Gazo

Last Updated on: 20th januar 2026, 11:30 dop

Ameriški predsednik Donald Trump še pretresa z vztrajanjem, da mu mora Danska prepustiti Grenlandija, na kateri lahko imajo Američani po posebnem sporazumu lahko neomejeno število vojakov in vojaških baz, a so zaradi varčevanj zadnja desetletja od tam vojsko le umikali, zdaj je tam le še med 150 in 200 vojaki. Hkrati Trump v mednarodno politiko na veliko nogo vrača Rusijo, ki je pred 12 leti okupirala Krim sosednji Ukrajini, pozneje pa poskusila zasesti še celotno sosednjo državo. Trump je v svoj poseben odbor za rekonstrukcijo Gaze povabil Vladimirja Putina. V zadnjih dneh pa je napovedal še visoke carine proti evropskim državam, ki so na Grenlandijo poslale nekaj vojakov po tem, ko so iz ZDA Evropo kritizirali, da tam ne zagotavlja varnosti. Za napotitev dveh oficirjev se je odločila tudi naša vlada, ki pa dejansko tja ni poslala še nikogar. Danes je Trump objavil takšno sporočilo na svojem družabnem omrežju:

Objavil pa je tudi telefonsko sporočilo od predsednika Francije Emmanuela Macrona, v katerem mu ta sporoča, da podpira njegovo politiko v Iranu, da je v Siriji mogoče doseči velike stvari, da pa ne razume, kaj počne v Grenlandiji. Macron ga vabi na kosilo.

Pritisk Trump, ko gre za ozemlje Grenladnije, ki je pomembno z vidika rudnih bogastev, manj pa z vidika varnosti pred Rusijo, kjer pravi spopad poteka v Ukrajini, je za Evropo skrajno neprijeten, ker ZDA nujno potrebujejo v konfliktu na svoji vzhodni in ne zahodni meji. Evropa desetletja ni skoraj nič vlagala v oborožitev, niti lastne vojske nima. Da je to povsem napačno, je EU Trump opozarjal že v prvem mandatu. Med najbolj bednimi državami, ko gre za obrambo v Evropi, je Slovenija. Vojsko tu vlade že dolgo praktično ukinjajo. Čeprav vlaganja v obrambo evropske države povečujejo, same še vedno niso sposobne zagotoviti dovolj pomoči Ukrajini, da bi ta dolgoročno vzdržala spopad z veliko večjo Rusijo, ki pa je v primerjavi z Evropo revna. A veliko več vlaga v vojsko. Brez ZDA ima Rusija več možnosti podrediti si Ukrajino. Zaradi tega so nad konfliktom na Zahodu o Grenlandiji v Kremlju navdušeni. Skupaj z ukrajinsko vojsko in resursi, če si to podredijo, bodo postali še večja sila proti Evropi, ki je vojaško šibka. Po vrhu se je Evropa močno ustrelila v koleno, ko je svojo energetiko v veliki meri podredila ruskim energentom, še posebej Nemčija, ki je zaprla tudi svoje nuklearke. Da je to bila napaka, ki zdaj veliko stane, je medtem javno priznal nemški kancler Friedrich Merz.

Mednarodno dogajanje dodatno burka ideja Donalda Trumpa o Odboru za mir, ki je sprva zasnovan za nadzor nad premirjem v Gazi in razorožitvijo Hamasa, a njegov statut nakazuje, da bi lahko prerasel v nekakšno Trumpovo alternativo Združenim narodom. Za vstop, članstvo bi naj trajalo tri leta, so ZDA državam poslale osnutek statut. Stalen sedež bi naj stal milijardo evrov prispevka v gotovini za obnovo Gaze. Vodil bi ta odbor Trump. Vabilo je Trump poslal 60 voditeljem, tudi Vladimirju Putinu v Rusijo in Aleksandru Lukašenku v Belorusijo, ki je sodelovanje že potrdila. Kremelj vabilo še “preučuje”. Podobno vabilo še proučuje tudi naša vlada. Da bi lahko zavrnil vabilo, je sporočil francoski predsednik Macron. V Izraelu ideji desni del vlade nasprotuje, češ da je slaba za Izrael, premier Benjamin Netanjahu pa je previden in se doslej ni opredeljeval, verjetno, ker se zaveda moči in pomena zavezništva s Trumpom, ki tudi Izraelu zagotavlja vojaško pomoč.

Na Macronovo zavračanje se je Trump odzval z oceno, da ne bo več dolgo predsednik in da bo, če bo sovražen, na francoska vina in šampanjec uvedel 200 odstotne carine.

Reporter: „Have you invited Putin to be on the Board of Peace?“

Trump: „Yeah. He's been invited.“

Reporter: „Thoughts on Macron saying he will not join the Board of Peace?“

Trump: „Did he say that? Nobody wants him, because he's going to be out of office very soon. If they… pic.twitter.com/Gy0BvtigWF

— (((Tendar))) (@Tendar) January 20, 2026

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.