Po Dnevniku se obeta hud volilni poraz Svobode, SD in Levice, a…

Last Updated on: 21st oktober 2025, 09:54 dop

Hud poraz Svobode Roberta Goloba in tudi vseh treh vladnih strank na volitvah, je pokazal rezultat včeraj v Dnevniku objavljene meritve Ninamedie. Ta rezultat pojasni precej panične reakcije, ki smo jim priča, ko vladne stranke nenadoma mimo proračunskih in drugih načrtov uzakonjajo izplačilo božičnice vsem zaposlenim, podaljšujejo veljavnost vinjet za štiri mesece…

V meritvi za Dnevnik, kjer anketiranim ponudijo v izbiro pet parlamentarnih strank, ob njih pa še Demokrate, SLS in Vesno, Svoboda daleč zaostaja za SDS Janeza Janše, Golobova stranka pa zadnje mesece tudi izgublja volivce. Poraz na volitvah in selitev v opozicijo kaže tudi seštevek deležev Svobode SD in Levice, ki bi skupaj zbrale 41,5 odstotkov glasov. Seštevek SDS, NSi in Demokratov pokaže 52,5 odstotka. Stranke z desne sredine bi, če bi bil tak razplet volitev, z lahkoto sestavile novo vlado. Glede na rezultat bi vlado sestavlil Janša, na volitvah bi njegova stranka dosegla relativno zmago z velikansko prednostjo. A pri tem je treba biti previden. Meritev Ninamedie je hudo nenavadna, ker izpušča vrsto strank. Tudi takšnih, ki jim druge meritve redno kažejo vstop v DZ. Denimo, Resni.co Zorana Stevanovića.

Primerjave meritve Ninamedie z zadnjo Mediano pred tednom je takšna:

Rezultat meritev se močno razlikuje predvsem pri manjših strankah, kjer je celo vrstni red drugačen. Po Mediani je za prvo trojko, torej SDS, Svobodo in SD NSi Jerneja Vrtovca in Resnica, šele na šestem in sedmem mestu pa sta Levica in Demokrati. Po Ninamedii so Demokrati na četrtem mestu, NSi na petem. Razlog, da so višje, je, ker Dnevnik iz ne povsem jasnih razlogov noče merite Resni.ce. Ni jim všeč. Merijo jo pa v nenavadni dodatni meritvi novih strank (kar ni), kjer je pa šele na osmem mestu.

Za večje stranke, ki jih merijo vse raziskave, so trendi zadnje mesece takšni:

Celo v Dnevniku zapišejo, da na tej podlagi narejen izračun poslanskih sedežev pokaže, da bi
desne stranke parlamentu zastopalo 49 poslancev, leve pa 39 poslancev. Depresivno podobo za vladajoče pa poskušajo ublažiti s hkratno dodatno meritvijo, v kateri anketirane v vprašanju posebej opozorijo, da jim tokrat ponujajo še nekatere nove stranke ali takšne, ki šele nastajajo. Takšno vprašanje je sporno, ker napotuje h glasovanju, povrhu pa vsebuje neresnično trditev, saj v tej drugi anketi kot nove ponujajo stranke, ki niso niti najmanj nove in ki ne nastajajo, denimo SNS. To je stranka, katere predsednik Zmago Jelinčič ima med vsemi daleč najdaljši mandat. Na vrhu je, kar imamo državo. Za novo stranko razglašajo tudi Resni.co. Ki ni nič nova. Po tej dodatni meritvi, ki je precej sporna, je rezultat med levico in desnico po oceni Dnevnika povsem izenačen. Vrstni red pa je SDS, Svoboda, Demokrati, Prerod, SD, Levica+Vesna, NSi, Resni.ca, SNS…

To dodatno meritev, ki je manj depresivna za vladne stranke, so uporabili za glavni naslov članka in ga kot sporočilo raziskave in časopisa povzema večina medijev, nad katerimi si je s čistkami in na druge načine zagotovila nadzor vlada. In depresivnih vsebin za vladajoče zaradi tega tam ne objavljajo z veseljem. Tako manj depresivno o rezultatih poroča Dnevnik:

V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):

Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.