Umar: Rast BDP bo krepko nižja od napovedi

Last Updated on: 11th september 2025, 02:31 pop

“V Jesenski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v začetku septembra, za letos pričakujemo upočasnitev rasti BDP z lanskih 1,7 % na 0,8 %, kar je občutno manj od pomladanskih pričakovanj (2,1 %).” Tako je nižjo rast od svojih prejšnjih napovedi danes opisal vladni urad za makroekonomske analize in to po tem, ko je fiskalni svet opozoril, da je vlada kljub povišanju davkov in prispevkov letos v osmih mesecih pridelala že več kot milijardo minusa. Predvsem zaradi eksplozije stroškov za javne plače, ki se bo še nadaljeval. Smo v času pred volitvami.

Umar je bistveno poslabšanje opisal tako:

“Letos se bo rast BDP upočasnila pod 1 % (z lanskih 1,7 % na 0,8 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos tako poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Po lanski stagnaciji letos pričakujemo tudi šibko rast investicij v osnovna sredstva, povečale se bodo gradbene investicije, ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih pa tudi investicije v proizvodnji. Rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani in tudi nižja, kot smo pričakovali spomladi. Predvsem je bolj umirjena rast socialnih transferjev v naravi (po lanski uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka) ter izdatkov za blago in storitve, ki so bili lani okrepljeni tudi zaradi obnove po poplavah. V prihodnjih dveh letih pričakujemo okoli 2-odstotno letno gospodarsko rast. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Višja bo tudi rast investicij, ki bodo usmerjene v povečanje zmogljivosti izvoznega sektorja in gradbene objekte. Rast državne potrošnje bo nihala, predvsem zaradi dinamike uvajanja novih pravic v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in tudi od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %). Z uresničitvijo Jesenske napovedi so povezana znatna, večinoma negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, med njimi morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti, poslabšanje zaupanja na finančnih trgih ter geopolitična tveganja. V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo večjih investicijskih projektov in s povečevanjem stroškov dela, so pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene.”