Račun za krivo sojenje davkoplačevalcem, akterjem nagrade

Last Updated on: 10th september 2025, 07:21 dop

V času, ko mediji poročajo, da sodišča odrejajo odškodnine Janezu Janši (SDS), ker je po krivem sojenju v aferi Patria moral v zapor, s kršitvijo zakona pa mu je leva koalicija v parlamenta za nekaj časa odvzela celo poslanski mandat, bosta še dva akterja politično napredovala in to na položaje ustavnih sodnikov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za ustavna sodnika predlagala vrhovna sodnika Nino Betetto in Primoža Gorkiča, ki si jih želijo vladne stranke Svoboda, SD in Levica. Za izvolitev je nujnih 46 glasov, tri vladne stranke jih imajo 50.

Sodstvo, ki nalaga plačilo odškodnin za sodno sramoto proračunu, je prej zavrnilo, da bi morali škodo poplačati sodniki in tožilci, ki so sodili po izmišljotinah in v konfliktu interesov. V medijih lahko beremo, da bi naj šlo za velike vsote Janši, ko je sodišče ta teden dodelilo 40.000 evrov poplačila odškodnine. Za primerjavo: v primeru, ko je bila Nataša Pirc Musar v preteklosti izvoljena za direktorico RTVS, a odločitev ni obveljala, ker je svet RTVS odločil, da glasovanje ni bilo izvedeno pravilno, je v poravnavi Igor Kadunc, ki je direktor postal, ker to ni uspelo Musarjevi, izplačal 70.000 evrov odškodnine. Kadunc je trdil, da bi bila odškodnina Pirc Musarjevi, ki je takrat delala kot odvetnica, in stroški, če se ne bi poravnal, po sodnem postopku še veliko višji.

Gorkič osebno ni sodil, takrat ni bil sodnik, je pa na precej nedostojen način kritiziral odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe rednih sodišč. Veliko pozornost je pritegnilo še, ko so ga politiki z leve poskušali neuspešno inštalirali na vrhovno sodišče brez izkušenj s sojenjem. Prvi poskus je propadel zaradi Levice, ki se je uštela s kalkulacijo, da bo dobil dovolj glasov tudi brez njih. Nekdanji svetovalec na vrhovnem tožilstvu, pozneje pa profesor kazenskega prava na pravni fakultete Gorkič se je na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe v primeru Patria in odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se ni izločil Branko Masleša, odzval z zapisom v Delu z naslovom “Patria za telebane, se opravičujem za pravnike”, s katerim je, kot ocenil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, žalil ustavne sodnike že z naslovom. Krivic je zapisal še, da ni bila problematična le nespodobnost Gorkičevega cinizma in sarkazma v odnosu do ustavnega sodišča, Gorkičeve kritike so tudi vsebinsko sporne, ker je z njimi dejansko branil strokovno zgrešene sodbe rednih sodišč, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo. To je Krivic opozoril o kandidatu za vrhovnega sodnike v oddelek, ki ga je vodil prav Masleša. Masleša se je pozneje upokojil in dobil nagrado za nepošteno sojenje. Pardon, življenjsko delo.

Nagrada za življenjsko delo sodniku, ki je nepošteno sodil

Gorkiča, čeprav ni imel niti dneva izkušenj kot sodnik, je za vrhovnega sodnika kot izjemnega strokovnjaka predlagal sodni svet, v katerem imajo večino tradicionalno stranke z leve. Po zavrnitvi kandidata v parlamentu razpisa sodni svet ni ponovil, da bi se lahko prijavil še kdo drug. Primera v zgodovini volitev vrhovnih sodnikov, da bi sodni svet brez ponovitve razpisa predlagal že zavrnjenega kandidata, češ da so se poslanci zmotili, še ni bilo. A so ga in to z razlago “da bo s tem “državnemu zboru omogočen ponovni razmislek o tem, da podpre izvolitev uglednega pravnega strokovnjaka na mesto vrhovnega sodnika”.

In pri ponovljenem odločanju o istem vprašanju je levim strankam uspelo zbrati dovolj glasov za kandidata, ki je javno branil sodbe sodišč proti predsedniku SDS  Janši v primeru Patria, ki jih je ustavno sodišče soglasno razveljavilo zaradi kršitve ustavnega načela zakonitosti v kazenskem pravu, po katerem “nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo”.

V Levici, ki je bila takrat koalicijski partner levih vladnih strank v opoziciji, se v drugo niso več zmotili.

Kako je kdo glasoval vemo, ker so glasovanja o vrhovnih sodnikih javna.

O ustavnih sodnikih pa tajna.

Druga kandidatka Nino Betteto je nekdanja soproga predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, s katero ima hčerko, ki je kot sodnica vrhovnega sodišča čisto osebno sodelovala v nepoštenem sojenju Janši v aferi. Bettetova je, ko se je konec leta 2016 iztekel mandat Branku Masleši, kot podpredsednica nekaj časa tudi vodila vrhovno sodišče. Na položaju podpredsednika jo je pozneje, tudi po nekaj nenavadnih zapletih, nasledil nekdanji soprog Đorđević. Predlagal ga je še pravosodni minister vlade Mira Cerarja Goran Klemenčič, katerega namestnica (državna sekretarka) je bila Đorđevićeva intimna partnerka Tina Brecelj, s katero ima Đorđević dva otroka. Klemenčič je tudi znan po zlorabi funkcije za to, da bi onemogočil Janšo z nenavadnimi poročili KPK, kjer je Janši in Zoranu Jankoviću “pozabil” ponuditi možnost, da bi odgovorila na hude obtožbe komisije pred objavo teh obtožb. Da bi to moral po zakonu, ki ga je sam pripravljaj kot prej namestnik notranje ministrice Katarine Kresal (LDS), je pozneje odločilo tudi sodišče. Mudilo se mu je, da bi sprožil padec druge vlade Janeza Janše. Posledica je bila hitra sanacija tajkunske Factor in Probanke vlade Alenke Bratušek in razprodajo velikih državnih bank za drobiž tujcem.

Nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič (SD) je po volitvah 2018, ko je nastala manjšinska vlada Marjana Šarca, obudila prej neuspešen Klemenčičev predlog iz časov Cerarja in Đorđevića ponovno ponudila za podpredsednika Damijanu Florjančiču, torej na funkcijo, ki jo je nazadnje pred tem opravljala Đorđevićeva bivša partnerka Nina Betteto.

Menjave kadrov med vrhovnim sodiščem in levimi vladami so zanimive. Na pravosodnem ministrstvu je bila Tina Brecelj namestnica (državna sekretarka) Gorana Klemenčiča. Po zamenjavi vlade jo je novi predsednik Florjančič takoj imenoval za vodjo stikov z javnostjo vrhovnega sodišča. .

Šef službe za stike z javnostjo na vrhovnem sodišču pred Brecljevo Gregor Strojin se je, ko je nastala vlada Marjana Šarca, preselil k novi pravosodni ministrici Andreji Katič za državnega sekretarja, kar je bila prej Brecljeva. Državni sekretar je politična in ne strokovna funkcija. Množične selitve med vrhovnim sodiščem in političnimi funkcijami v vladi, kažejo na politične povezave, ki za ugled sodstva niso najlepša izkaznica.

Za predsednika vrhovnega sodišča je Đorđevića pozneje predlagala Dominika Švarc Pipan, ki jo je medtem že odnesel nakup nove stavbe za pravosodje na Litijski, ki je pravosodje noče.

Gorkiča in Bettetovo Pirc Musarjeva predlaga, ker se mandata iztekata ustavnima sodnikoma Špelci Mežnar in Marku Šorliju. Priložnosti za nagrade pa bo v prihodnjih mesecih še več, pred volitvami poslancev bo sedanja vladna koalicija lahko izbrala še tri ustavne sodnike, v začetku prihodnjega leta se mandati iztečejo Mateju Accettu, Klemenu Jakliču in Rajku Knezu. S tem bodo imeli z leve tam večino še devet let.

Nevarna razmerja: Đorđević in njegovi ženski pri Masleši, Klemenčiču in Florjančiču

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.