Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Štrancar ni napisal: “Fašista Goloba je treba ubit, samo ubiti”

Last Updated on: 24th avgust 2025, 07:16 dop

Zaradi sporočila na omrežju X, v katerem šefa vlade Roberta Goloba Aleš Štrancar primerja z Benitom Mussolinijem, je policija, kjer je premier izvedel več čistk, že začela preiskovati tega podjetnika. Premier Golob meni, da je objavo mogoče razumeti le kot poziv k likvidaciji, čeprav to nikakor ni tako neposredno razvidno kot je bilo v preteklosti ob Janezu Janši. Isti mediji pa takrat niso reagirali podobno občutljivo. Obratno, grožnje s smrtjo so prikrivali.

Štrancar je objavil to:

POP TV pa je na vrhu naslovnice objavil zgodbo tako:

V zgodbi na POP TV poročajo, da so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da je šef vlade “zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem, in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji”. Žaljivi zapis ima, še piše POP TV, tudi po mnenju policije potencialno elemente kaznivih dejanj.

Pozivom k usmrtitvam smo bili v naši državi v preteklosti že priča. Tudi povsem neposrednim. Najbolj naravnost je na kolesarskih protestih k umoru Janeza Janše, ki je takrat prevzemal vlado, pozival Ludvik Tomšič. Bolj posredno pa k umorom Janše in vseh njegovih pristašev kolesarski demonstranti, ki so na oblast pomagali spraviti Goloba.

O pozivih k umorom na kolesarskih protestih največji mediji dolgo sploh niso poročali. Je pa Vladimir Vodušek, Nova24TV, pa tudi Spletni časopis.

“Nimam se kaj zagovarjati. Lahko pa povem, kako je bilo. Prišel sem na proteste. Tam sem videl plakate smrt janšizmu. Jaz sem to prebral smrt Janši,” tako je Ludvik Tomšič na sodišču povzel, zakaj je na protestih leta 2020 javno vpil, da je »fašista Janšo treba ubit«, skandiral »ubi Janšo«, in pozival, da je »Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega«.

Nanj je vplivala, je opozoril, velika množica plakatov, s katerim so levi protestniki pozivali k smrti janšizmu in svobodi narodu. Na te proteste so hodili tudi najvidnejši politiki danes vladajočih strank.

Poziv k smrti janšizma pa se je pojavil že prej na protestih novinarjev proti razpravi sveta RTVS o nenavadnem poročanju Mojce Pašek Šetinc in Eugenijo Carl v stavbi RTVS, ker sta SDS propagandno podtikali fašizem.

Tako:

Smrt janšizmu, novinarji, protesti, ki jih je organizirala Mojca Pašek Šetinc na RTVS Foto: Peter Jančič

Neposredni pozivi Tomšiča, da je treba fašista Janšo takoj ubiti in samo ubiti in skandiranje Ubi Janšo se največjim medijem takrat niso zdeli sporni, iz tožilstvo pa mi je današnja generalna tožilka Katarina Bergant sporočila, da ne bodo preganjali Ludvika Tomšiča. Večina tistega, kar je takrat zapisala, se je sicer pozneje izkazalo za neresnično. Janša je soglašal s pregonom Tomšiča in policisti, ki so ga varovali, ko po izvolitvi za šefa vlade še ni imel ministrov, so vedeli, da je Tomšič pozival k umoru. Tožilstvo ga je pozneje tudi tožilo. Končal se je s sodno odločitvijo, da Tomšič ni bil prišteven, ko je javno pozival k umoru predsednika vlade in takrat največje stranke Janše.

Na očitke, da je pozival k umoru premiera, se je Štrancar odzval tako: “Kdor pozorno prebere mojo objavo seveda ne bo mogel v njej najti ničesar kar mi Golob očita. Bo pa zanimivo videti kako bodo razsojala sodišča, ki ob mnogo hujših žalivkah ter resničnih grožnjah Janši, Možini, Toninu, Pahorju,… niso odreagirala. Če ne prej bomo na EU sodiščih dokazali, da v Sloveniji vlada fašizem. Če ne bodo takrat cofarji že greli jetniških celic. Se pa Golob ob moje številke poraznega dela vlade ni obregnil, kaj šele zanikal. Ja, številke so dejstvo in jim je težko očitati sovražnost.”

Kakšnim divjim manipulacijam vladne stranke, ki opozicijo redno diskreditira s podtikanji povezav s fašizmom, smo priča, pa kaže ta primerjava:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Discover more from Spletni časopis

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentarji (4)

Disqus Comments (9)

https-spletnicasopis-eu