Komedija: Vlada pri minimalni plači proti vsem svojim poslancem

Last Updated on: 29th november 2018, 10:38 dop

O povišanju minimalne plače, ki bi veljalo že čez mesec dni, danes v prvem branju na izredni seji razpravlja parlament. Izredno sejo so zahtevali vladni poslanci, ki spremembo predlagajo. Je pa njihova vlada, kot je sporočila danes, proti. Še precej bolj ostro kot vlada so proti podjetniki, s katerimi se vladajoči o hitrih spremembah, ki jih zadevajo in pomenijo krepko višje stroške, niso usklajevali. Povišanje minimalne plač v času vlade Boruta Pahorja leta 2010 za več kot petino je v nekaj letih odneslo od 10.000 do 30.000 delovnih mest, je v Odmevih sinoči opozorila predstavnica delodajalcev Sonja Šmuc. Navdušeni so v največjih sindikatih, kjer menijo, da so danes drugačni časi, ko je delovnih mest preveč. Ni razlogov za strašenje, je v pogovoru, ki ga je vodila Rosvita Pesek, opozorila šefica ZSSS Lidija Jerkič, ki meni, da ekonomisti učijo, da bo delovnih mest zaradi povišanja minimalne plače več.  Koalicijski šesterček je za svoje ideje, kako bi z novim letom povišal plače, napovedal 225 minut razprav, opozicija 85.

Vlada: Tako na hitro ni pametno

Iz vlade so danes sporočili, da ne nasprotuje ciljem, ki jih predlog zasleduje, ocenjujejo pa, “da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno v največji možni meri upoštevati socialni dialog in prilagoditi dinamiko uveljavitve posameznih rešitev”. Vlada opozarja svoje lastne poslance, da je ključno za gospodarstvo v Sloveniji predvidljivost poslovnega okolja, zato je potrebno minimalno plačo dvigovati premišljeno, predvidljivo in postopoma. Tako so še zapisali danes:

“Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe sprejete decembra 2018 začnejo uporabljati že januarja 2019. Na tem mestu velja posebej izpostaviti predvsem izločanje dodatkov, katerih nepredvidljivost obsega in izredno kratek rok do uveljavitve zakona narekujeta preudarnost in razmislek o tem ali ne bi veljalo dodatkov izključevati postopoma. S tem bi se tako javnemu kot zasebnemu sektorju zagotovil zadosten čas za prilagoditev in morebitno prestrukturiranje v smeri, ki bi omogočila mehkejši prehod v novo zakonsko ureditev.”

Za proračun več, za druge blagajne ne nujno

Prvi predlagatelj, torej Levica Luke Meseca, in vlada pa bosta danes imela še dodatno uro, da bi pojasnila, zakaj bi z novim letom iz izračuna minimalne plače umaknili vse dodatke in zakaj bi zneske v bruto zneskih za najslabše plačane delavce poviševali na tak način:

Od teh (bruto 1) zneskov delavci in delodajalci plačajo davke in prispevke. V spletnem časopisu sem ta teden napačno opozarjal, da bo povišanje minimalne plače prihodnje leto povzročilo dodatne prihodke za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Iz Levice so me opozorili, da se prispevki najslabše plačanih za obe blagajni prihodnje leto povišajo v vsakem primeru in dvig minimalne plače ne bo učinkoval v tem delu. Manj jasno je, kakšne bodo posledica povišanja minimalnih plač, ki bo posledica izločitve dodatkov, kjer je izračune kakšne bodo plače, težko narediti. Finančne posledice zvišanja minimalne plače je Levica ob pomoči drugih koalicijskih strank v predlogu zakona opisala zelo skopo: da ne bo negativnih učinkov za državni proračun in druga javno finančna sredstva.

Tako so v predlogu zakona opisane vse finančne posledice povišanja minimalne plače za različne državne podsisteme (državo, občine, zdravstveni sistem):

Zaradi povišanja minimalne plače bodo delavci in delodajalci plačali nekaj več davkov državi, kar bo vsaj za prihodke proračuna pozitivno. A denarja na postavkah za plače, ker ta dvig ni načrtovan, v proračunih države, zdravstva in občin, bo zmanjkalo. Vlada je finančne posledice pred današnjo sejo ocenila nekoliko bolj natančno. Tako:

“Ob upoštevanju dviga minimalne plače v letu 2019 z 842,79 evrov na 886,63 evrov na mesec bi se dohodnina ob upoštevanju samo splošne
olajšave zvišala na mesec za okoli 6 evrov. Upoštevajoč podatke o številu zaposlenih z minimalno plačo v zasebnem sektorju v letu 2018 bo to pomenilo na leto okrog 2,5 mio evrov več prihodkov iz naslova dohodnine oz. ob upoštevanju števila zaposlenih v javnem sektorju še za okoli 0,5 mio evrov več prihodkov iz naslova dohodnine, skupno zvišanje prihodkov iz naslova dohodnine za okoli 3 mio evrov v letu 2019. Glede na dodatno zvišanje minimalne plače v letu 2020 na 940,58 evrov na mesec oz. za 53,37 evrov bi se dohodnina ob upoštevanju samo splošne olajšave zvišala za okoli 9 evrov na mesec. Ob enakih izhodiščih števila zaposlenih z minimalno plačo v zasebnem in javnem sektorju bo to pomenilo v letu 2020 zvišanje prihodkov iz naslova dohodnine v višini okoli 4,4 mio evrov. Zvišanje minimalne plače bo vplivalo predvidoma tudi na nekoliko višje prihodke iz naslova prispevkov za socialno varnost.”

Svetlobna hitrost odločanja v DZ?

Novosti z novim letom niso načrtovali niti v podjetjih, iz katerih protestirajo, da bi v skrajnem primeru lahko selili ali ukinjali proizvodnjo, ker jih bo država krepko bolj obremenila z obveznostmi. Za podjetja bo “neto učinek” le negativen. V nobenem od podsistemov države za prihodnje leto niso načrtovali povišanja minimalnih plač, ki ga namerava uzakoniti vladna koalicija po koalicijskem dogovoru že z novim letom. Da bi novosti brez težav in zapletov res obveljale z novim letom, bi morali v zadnjem branju vse skupaj poslanci potrditi že do konca prihodnjega tedna. Kar je svetlobna hitrost celo za nujne ali skrajšane postopka odločanja parlamenta.

Poslanci koalicijskih strank so predlog zvišanja minimalne plače, ki ga je pripravila Levica, podpisali, ker so se v zameno za podporo te stranke za izvolitev Marjana Šarca in ministrov k temu zavezali s sporazumom, ki pravi, da bodo povišali minimalne plače “nad raven praga tveganja revščine in izločili dodatke iz njene definicije.” Sporazum je še bolj določen. Določa, da bo koalicija, ki jo pri tem projektu vodi Levica, to storila že letos.

Zato naglica.

Na posnetku je del poslanske skupine Levice v državnem zboru: