Koalicija bo Primcu prepovedala že zbiranje podpisov za referendum o oplojevanju

Last Updated on: 27th junij 2025, 08:33 dop

Z razlago, da so spremembo zakona, ko umetno oplojevanje omogočajo tudi samskim in lezbičnim ženskam, le izpolnili, kar je zahtevalo ustavno sodišča, poslanci Svobode, SD in Levice predlagajo prepoved že zbiranja 40.000 podpisov za referendum, kar poskuša doseči Aleš Primc. Predlog za prepoved je prvi podpisal Matej T. Vatovec iz Levice. V njem trdijo, da je referendum o izvršitvi sodbe ustavnega sodišča nedopusten. Trditev vladnih poslancev, da z zakonom le uresničujejo sodbo ustavnega sodišča, je neresnična. To so opozorili pravniki v parlamentu v postopku sprejemanja zakona, ko so zapisali, da prinaša pomembno vsebinsko spremembo, saj črta prepoved umetnega oplojevanja s hkratno uporabo darovanih jajčnih celin in darovanih semenskih celic. Črtanje te prepovedi bi lahko odprlo mnoga strokovna in moralno-etična vprašanja in ni v nobeni zvezi z uresničitvijo odločbe ustavnega sodišča, je pisno opozorila zakonodajno pravna služba DZ. Pri novosti, ki nima nobene zveze s sodbo ustavnega sodišča, so vladni poslanci kljub tehtnemu opozorilu pravnikov vztrajali.

Črtanje prepovedi so predlagali, da bi “ženske v istospolnih zvezah, samske ženske ali ženske z neplodnimi moškimi partnerji, ki prenašajo dedne genske bolezni ali katerih jajčne celice so neplodne, preostale funkcije rodil pa so neprizadete, sicer ne bile upravičene do postopkov umetnega oplojevanja in zdravljenja neplodnosti. Vladni poslanci so, ko so novost predlagali, zapisali, da to po njihovem mnenju ne pomeni legalizacije nadomestnega materinstva, ki v zakonu ostaja prepovedano.

Predlog za prepoved zbiranja 40.000 podpisov za referendum, v katerem trdijo, da le izvršujejo sodbo ustavnega sodišča, kar je neresnica, je takšen:

To, da si vladni poslanci povsem očitno izmišljajo, da so s spremembo le sledili sodbi ustavnega sodišča, pa ne pomeni, da zbiranja podpisov za referendum ne bodo prepovedali. Ker imajo večino v parlamentu, lahko odločijo karkoli. In bodo zbiranje podpisov za referendum skoraj gotovo tudi prepovedali.

Primc se bo pozneje lahko pritožil na ustavno sodišče. Da bi se lahko vladna stran na ustavnem sodišču znašla v težavah, ker ni uzakonila le tistega, kar je zahtevalo ustavno sodišče, je leta 2011 ugledni pravnik Igor Kavčič v komentarju ustave pojasnil tako: “Vendar pa nastanek protiustavnih posledic sam po sebi še ni razlog za poseg v pravico do referenduma. V zvezi s tem je US ugotovilo (U-II-1/11 z dne 10. 3. 2011, Ur. l. 20/11), da, četudi bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu nastale očitne protiustavne posledice (zaradi neizvršitve odločbe US), to še ni zadosten razlog za to, da referenduma ne bi dopustilo. Z zavrnitvijo takšnega zakona na referendumu ne bo ugasnila dolžnost DZ, da takoj izvrši odločbo US. Ob tem je US tudi poudarilo, da ne bo dopustilo zlorabe zakonodajne pristojnosti oz. njenega izigravanja s tem, ki bi izničilo pravico do referenduma (U-II-2/09 z dne 9. 1. 2009, Ur. l. 91/09 in U-II-1/11 z dne 10. 3. 2011, Ur. l. 20/11). Za tak primer bi lahko šlo, če bi zakonodajalec v zakon, s katerim odpravlja neko protiustavnost, vključil tudi ureditev drugih vprašanj, ki z ugotovljeno protiustavnostjo niso v neposredni zvezi, z namenom, da se o teh vprašanjih ne bi moglo odločati na referendumu (doktrina o zlorabi zakonodajne pristojnosti). Poleg doktrine o zlorabi zakonodajne pristojnosti je US glede dopustnosti referenduma oblikovalo tudi doktrino o zlorabi referenduma. S tremi odločitvami (OdlUS XIII, 29, U-II-3/04, Ur. l. 44/04, OdlUS XIII, 50, U-II-4/04, Ur. l. 72/04 in OdlUS XIII, 53, U-II-5/04, Ur. l. 82/04) je priznalo DZ pravico, da referenduma ne razpiše, če referendumska zahteva pomeni neutemeljeno in namerno zavlačevanje zakonodajnega postopka in onemogočanje sprejema zakona.”

Dodatna dimenzije je, da so poslanci strank vladne koalicije imenovali večino ustavnih sodnikov iz svojega nazorskega kroga. Primer čistke celotnega poslovnega in uredniškega vrha RTVS, ki ga je po volitvah naglo izvedla nova oblast, ustavno sodišče pa najprej ustavilo, dokler ne presodilo, potem pa dovolilo, češ da na hitro sodbe ne bo, presodilo pa še doslej ni, kaže, da ustavno sodišče pred povsem očitnimi zlorabami oblasti strank, ki je nastavila večino sodnikov, ni posebej učinkovit varuh.

Kaj menite o dilemah zdravljena neplodnosti in umetnega oplojevanja, lahko odgovorite v anketi. Anketa se nanaša predvsem na dileme oplojevanja sicer zdravih žensk, ki ga odpira sprememba zakona: