EU gradi ščit pred Putinom, naša Levica za referendum za Kremelj

Last Updated on: 10th junij 2025, 10:57 dop

Ko se evropske države dogovarjajo o gradnji ščita pred vojaškim napadom Vladimirja Putina, za kar bi sčasoma namenil pet odstotkov BDP, se naši sindikati in delodajalci prejšnji teden niso strinjali z vladnim predlogom resolucije, ki predvideva povišanje investicij v obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP letos in sčasoma na tri odstotke, vladna Levica pa je včeraj, da bi to manjše zvišanje preprečila, predlagala celo posvetovalni referendum, na katerem bi ljudje odločali, ali se strinjajo s skromnimi cilji naše vlade. Referendum so iz Levice predlagali pred razpravo parlamenta v četrtek, ki so jo zahtevali poslanci Svobode in SD (brez Levice) o resoluciji o manjšem povišanju vsot za varnost. Z referendum interesom Kremlja naklonjene skrajne leve in desne stranke, med te ob Levici sodi tudi Resni.ca, mahajo že dalj časa, dosežejo pa ga lahko le, če bo zanj večina vseh poslancev, kar je zelo malo verjetno.

Še nedavno so iz Levice protestirali, kakšen velikanski strošek bo referendum o dodatnih pokojninskih privilegijih za kulturno elito Aste Vrečko, ki jim jih je pozneje večina volivcev zavrnila. Zdaj sami predlagajo povsem neobvezujoč referendum, povrhu pa o bedastih dilemah, ker so ljudem predstavila olepšano realnost. Dejansko mora naša država, ki je po vsoti, ki jo namenja za obrambo, že dolga leta pomembnejši zaveznik Vladimirja Putina od Madžarske in Slovaške, vsote bolj povečati. In to ne za dvojno rabo, kar je še dodatno olepševala vlada. Referendum, ki ga za nabiranje točk med svojimi skrajnimi volivci predlaga Levica, pa bi bil še dodatno neumen, ker bi na njem del populacije glasoval proti, ker nameravajo vladni politiki še naprej kršiti lastne zaveze v Natu in premalo, in ne preveč, nameniti za varnost.

Levica predlaga takšno referendumsko vprašanje:

Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3% bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTІ.

Evropa obrambne izdatke povečuje, ker za varnost EU s svojim denarjem več niso pripravljene skrbeti ZDA, hkrati pa je Rusija s poskusom okupacije Ukrajine, ki poteka že več kot tri leta, sprožila vojno na območju Evrope in obveščevalne službe že več let opozarjajo, da je precej verjetno, da se bo vojna razširila veliko dlje od Ukrajine. Na resen spopad, kakršen poteka v Ukrajini, Evropa ni pripravljena.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je razlog, zakaj vse zahodne države morajo zvišati investicije v obrambo, opisal tako: »Zaradi Rusije se je vojna vrnila v Evropo. Rusija se je povezala s Kitajsko, Severno Korejo in Iranom. Širijo svoje vojske in zmogljivosti. Putin vojni stroj pospešuje, ne upočasnjuje. Rusija obnavlja svoje sile s kitajsko tehnologijo in proizvaja več orožja in hitreje kot smo mislili. Kar zadeva strelivo, Rusija v treh mesecih proizvede toliko, kot celoten NATO proizvede v enem letu. Njena obrambno-industrijska baza naj bi samo letos izdelala 1500 tankov, 3000 oklepnih vozil in 200 raket Iskander. Rusija bi lahko bila v petih letih pripravljena uporabiti vojaško silo proti Natu. Kitajska prav tako z vrtoglavo hitrostjo posodablja in širi svojo vojsko. Že ima največjo mornarico na svetu. Njena bojna sila naj bi do leta 2030 narasla na 435 ladij. Kitajska prav tako gradi svoj jedrski arzenal. Do leta 2030 si prizadeva imeti tudi več kot 1000 delujočih jedrskih bojnih glav.« Dodal je: »Na vrhu v Haagu pričakujem, da se bodo voditelji zaveznic strinjali, da bodo za obrambo porabili pet odstotkov BDP, 3,5 odstotka bo namenjenih našim temeljnim vojaškim potrebam, preostanek pa naložbam, povezanim z obrambo in varnostjo, vključno z infrastrukturo in gradnjo industrijskih zmogljivosti. Potrebujemo 400-odstotno povečanje zračne in raketne obrambe. V Ukrajini vidimo, kako Rusija izvaja teror od zgoraj. Zato bomo okrepili ščit, ki varuje naše nebo. Naše vojske potrebujejo tudi na tisoče dodatnih oklepnih vozil in tankov. Milijone dodatnih topniških granat. In podvojiti moramo naše zmogljivosti, kot so logistika, oskrba, prevoz in medicinska podpora.«

O resoluciji z nizkimi ambicijami bo v četrtek razpravljal parlament. Resolucije so le politično sporočilo, niso pravno zavezujoče, parlament jih na področju obrambe pogosto sprejema in spreminja. Sprejel jo je leta 2021, z novo je bila nadomeščena leta 2023. Zdaj bo v nekaj letih spremenjena že tretjič. Kako mimo realnost so zaveze v njej, lahko preberete tukaj: Sajovic: Za obrambo bo šlo pet odstotkov BDP

Predlog za referendum Levice je takšen: