Banana republika “javnih” plač

Last Updated on: 8th junij 2025, 02:28 pop

“Analiza podatkov o plačah iz novega plačnega sistema je v fazi zaključka. Podatki za januar in februar 2025 bodo objavljeni predvidoma v ponedeljek.” Tako so mi iz ministrstva za javno upravo v petek v tretje odgovorili, zakaj jim je po povišanju plač najvišjim funkcionarjem v javnem sektorju z novim letom crknilo objavljanje podatkov na portalu javnih plač, ki nam je prej vsem omogočal dostop do podatkov o največjem strošku državnega proračuna. Stvar je delovala 15 let. Zakaj se je pri tokratni “reformi” zalomilo, ni čisto jasno.

A med funkcionarji, ki se jim je plača z novim letom najbolj povišala, sta župana Ljubljane Zoran Janković in Maribora Saša Arsenović. Oba sta blizu Robertu Golobu in Gibanju Svoboda. In pri obeh so februarja prikrivali, koliko se jima je plača povišala, ko sem preverjal. Sporočili so mi, da javnost nima pravice vedeti, koliko bruto zaslužita, češ da bi s tem razkrili, koliko delovne dobe imata. Ni jih bilo mogoče prepričati, da je to, kar trdijo, docela neumno. Že desetletja nihče ne skriva bruto plač. Od Jankovića so mi sporočili: “Delovna doba ni javen podatek. Ostali dodatki so zajeti v osnovni plači za obračun. Županova osnovna plača za obračun brez delovne dobe je tako za december 2024 znašala 4.811 evrov bruto, za januar 2025 pa 5.203 evrov bruto.”

Podobno so ljudem prikrivali pri Arsenoviću. Na prikrivanje sem se odzval tudi z opozorilom, da ravnajo neumno, ker bo podatek o celotni bruto plači župana tako ali tako objavljen na portalu plač javnega sektorja. Kot je bil zadnja leta vedno. No, ni. Portal je nenadoma crknil. Še vedno ni tega podatka. Menda bo prihodnji teden.

Skrivanje je bilo docela neverjetno. Vse druge institucije ravnajo povsem drugače. Bruto plače in višino povišanja so mi razkrili tudi na vrhovnem in ustavnem sodišču.

Ali za najvišje sodnike veljajo drugačni zakonu kot za Jankovića in Arsenovića? Sta Janković in Arsenović nad zakonom? Očitno, da. Druga plat tega je, da je Slovenija banana republika. Neresna država. Nepravna država.

Adam Šisernik iz sektorja za javne plače mi je, ko sem preverjal, kaj se dogaja, prvič odgovoril tako: “Prvi začasni podatki o plačah za januar 2025 bodo predvidoma objavljeni do 25. aprila.”

Ker niso bili, sem vprašanje ponovil. Odgovor v drugo je bil: “Žal so zaradi novosti sistema posredovanja podatkov v ISPAP podatki o plačah za mesec januar 2025 še v pripravi in bodo objavljeni predvidoma v mesecu maju.”

Niso bili. Smo že v juniju.

Prejšnji teden mi je sporočil, da bodo prihodnje dni.

Bomo videli ali bo tokrat le uspelo.

Vse skupaj je precejšnja sramota. Država, ki ima posebno ministrstvo za digitalizacijo, ni sposobna objaviti podatkov o plačah v javnem sektorju, ki so bili nekaj samoumevnega v času prejšnjih vlad. Ali so razlog interesi Jankovićev in Arsenovićev ali še kaj več, je težko reči. Najbrž mora biti še kak tehtnejši razlog, da se podatke o posledicah plačne reforme skriva.

Skoraj simbolično je to za vladanje Roberta Goloba. Že kot direktor državnega trgovca z elektriko GEN-I je Golob v letnih poročilih, ko mu je zaslužek močno poskočil, začel v letnih poročilih objavljati le neto podatke o plači in nagradah, ki jih je dobival. In ne bruto kot vsi drugi.

To so ljudje izvolili za oblast in to imamo.

Vladna prikrivanje podatkov o višini plač in porabljeni vsoti zanje, bi moralo biti razlog za resno pozornost javnosti in medijev. Plače so pač daleč največji strošek državnega proračuna.

Mediji, ki imajo močne lokalne novinarje, denimo Večer v Mariboru ali Dnevnik v Ljubljani, pa so ob čudaških odgovorih županov Jankovića in Arsenovića o svojih plačah molčali in še molčijo. Kot da so vajeni biti podrejeni oblasti.

Vajeni biča.

Da nenavadno dolgo ne deluje portal plač javnega sektorja, državnih medijev tudi ni zmotilo.

Le zakaj?

Portali kot je o plačah v javnem sektorju, Erar in podobni omogočajo vsem ljudem dostop do podatkov o delovanju države mimo piarovcev in drugih filtrov oblasti. Neposredno dostopni podatki so ključni za novinarska preverjanja in pošteno delo. Da to, da ne deluje, največjih medijev pa skoraj nič ne zmoti, nam pove, da je novinarstva in truda za interese javnosti malo.

Vsi hočejo le denar. Še posebej veliko RTVS. Vaš denar. Funkcije, ki bi jo morali, pa ne opravljajo.

Z nekaj matematike sem že februarja približno predstavil, kaj nam prikrivajo v Ljubljani in Mariboru in predstavil tudi primerjave. Premier je februarja dobil bruto 6.791 evrov. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša pa v državnem zboru 4.046 evrov. Janković pa 5.958 evrov.

A to je le preračun in sklepanje. Zanimajo nas dejstva.

Po plači je Janković gotovo zlezel močno proti predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič in šefu vlade Golobu. In daleč nad poslance. Tudi pomembne.

Je pač nekdanji šef Goloba. Kapitalist sicer.

Zadnje mesece smo lahko opazovali tudi napade na KPK, ker bi naj ljudem omogočila odstop do preveč podatkov države o plačilih GEN-I in drugih. Šlo naj bi za napačne informacije. A napake vlade, ki jo vodi Golob in ne KPK, ki je le povzemala podatke.

Strašen problem je menda, ker je bilo netočno, za kar ni bila kriva KPK, smo opazovali. To, da podatkov ni in se ljudem skrivajo, pa za oblast sploh ni težava.

Očitki čez KPK nam kažejo, da je v ozadju verjetno povsem drug razlog. Oblast poskuša nadzirati, kaj izvemo. Kaj lahko izveste in kaj ne, je pomembno.

To smo lahko spremljali tudi pred referendumom o privilegijih za kulturno elito, ko je šele po posredovanju informacijske pooblaščenke javnost lahko izvedela, kdo vse te privilegije že po dosedanji ureditvi prejema in v kakšnih vsotah.

Podatki, dejstva, so povsem razblinili laži iz vlade, kako bi naj največ privilegijev podeljevale vlade Janše. Te so jih okoli dvajset od skupaj, če seštejemo kulturnike in športnike, krepko več od tristo.

Da izvemo in lahko preverjamo, je pomembno. In za to se moramo tudi boriti.

In vsakič opozoriti, ko kdo poskuša pravico ljudi omejiti.

Ker tam se začne banana republika.