Megalomansko idiotska zdravstvena reforma

Last Updated on: 3rd februar 2025, 07:34 dop

Mineva dobro leto od zdravniške stavke. Vlada nadaljuje z razgrajevanjem Slovenije tako, da povišuje davke, priznava teroriste za legitimne narode in nadaljuje razredni boj z zdravniki.

Po dobrem letu zdravniške stavke je postalo jasno samo eno. Pravzaprav ne gre za stavko, ampak za novo stanje slovenskega državnega zdravstvenega sistema. Kam torej gre slovensko zdravstvo?

Po nacionalizaciji še tiste malenkostne zasebne pobude, dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, je vlada prestavila pogrom nad zasebno organiziranostjo javnega zdravstva samo še v višjo prestavo.

Novi zakon, ki prepoveduje delo pri zasebnikih zdravnikom, ki so zaposleni v državnih zavodih, je vnaprejšnja obsodba zdravnikov, da naj v državnih zavodih naj ne bi bili motivirani za delo, da lenarijo zato, da lahko nato mastno služijo pri zasebnikih. Po precej pretečenega časa je vladnikom le difundiralo skozi debele lobanje, da mogoče ta ideja ni tako popolna kot so si predstavljali. Končno so se le uspeli vprašati, kaj bo, če zdravniki masovno zapustijo državne inštitucije in gredo raje delati k zasebnikom. Zato so hitro dodali v zakon člen, da zdravniki, ki delajo pri zasebnikih, vendarle lahko delajo tudi v državnih zavodih. Pri tem pa so pozabili, da pravzaprav na koncu ni važno ali je bila prej kura ali jajce. Zdravnik, ki bo hotel delati pri zasebniku in državnem zavodu, bo moral samo najprej pustiti službo v državnem zavodu. Nato pa se iz te pozicije zasebnika zaposliti v državnem zavodu. Mogoče pa država misli, da bo tako lahko prišla do tiste super ekstra popoldanske motiviranosti zdravnikov in da bodo lenarili pri zasebnikih in garali v državnih zavodih. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kako megalomansko idiotsko je vse skupaj.

Dobili smo pa tudi bob leta, ki je seveda kot se za provladno trobilo spodobi, okaral stavkajoče zdravnike, da ne smejo izkoriščati bolnikov za doseganje svojih zasebnih interesov. Hkrati pa famozno izjavo in razlago v intervjuju z nagrajencem, da mora biti zdravnik zdravnik tudi za tistega, ki nima. Plemenita misel, ni kaj. Problem je samo v tem, da pozablja na kontekst. Slovenija je že masovno socialna država. Niso zdravniki tisti, ki odločajo o plačevanju zdravstvenih storitev. Država ljudem izdatno izprazni žepe in nato po svoji logiki plačuje zdravstvene storitve. Zavarovalnica jih plačuje vsem, ki uspejo priti na vrsto, seveda. Kako naj si torej razlagamo to izjavo? Ali naj zdravniki ob rednem delu še nekako opravljajo dodatno socialno brezplačno medicino? In kje naj to počnejo, v državnih zavodih, zasebnih ordinacija ali kar doma?

Ko dobro razmislimo o vsem skupaj bi pa bob leta mogoče lahko bil.

“Zdravnik naj bo zdravnik tudi za reveža, ki mu v 30 dneh ne uspe priti do osebnega zdravnika.”

Težava slovenskega zdravstvenega sistema namreč ni finančna neenakost ljudi, ampak količini storitev, ki jih je državna zdravstvena zavarovalnica kljub lastni zavezi, pripravljeno dati.

Vsi namreč še predobro vemo, da je edino realno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji osebno poznanstvo z zdravniki. Vse ostalo pa pomeni umiranje pred vrati državnih ambulant, ki jih noče odpreti država, ne zdravniki. Država je namreč tista, ki zdravnike ljubosumno zaklepa v brezdušne državne socialistične organizacije in jim omejuje svobodo poslovanja.

Zato je končno napočil čas, da Slovenci izvolijo politike, ki bodo zdravnikom dali svobodo, ne denarja.

Da rojak,

prost bo vsak.

Takrat ne vrag

temveč sosed,

postal zdravnik

bo vsak.”

Ali če povem bolj jasno. Če nočete vragov za sosede, se borite za njihovo svobodo. Nehajte podpirati ekstremno levo politiko, ki jih zapira v državne gulage in spoznali boste, da niso bogovi (vragovi) v belem, ampak vaši dobri sosedje, ne samo v dobrem, ampak še posebej v slabem.