Pred ZDA, kamor gre zadnjič s Šarcem, Golob v DZ o investicijskih podvigih in avtobusu

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:07 pop

O prenosnikih, ki so še kar v skladišču v Logatcu, ker se socialni šibko zanje niso stepli kot so načrtovali v vladi in o stavbi, ki so jo kupili za sodnike iz državnih rezerv, pa je ti nočejo, bo premier Robert Golob danes poslancem odgovarjal že ob deseti uri. To je dve prej kot običajno. Po tem pa bo Golob skupaj z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem in zunanjo ministrico Tanjo Fajon odpotoval na vrh Nata v ZDA. Za Šarca bo to poslovilno potovanje, iz vlade se namreč poslavlja, ker je bil izvoljen za evropskega poslanca. Mandat bo prevzel prihodnji teden v torek. Skoraj takoj po vrnitvi iz vrha v ZDA. Premier Golob pa je prejšnji teden zatrdil, da naslednika še ni išče. Vsaj javno ne. Delo bo Šarec opravljal do zadnjega trenutka.

Jakopovič o avtobusnem “napadu”

Poslavlja se tudi njegov državni sekretar Rudi Medved, ki se bo upokojil. Šarec ima še drugega namestnika Damirja Črnčeca, ki bi lahko kandidiral za ministra, a ima ne levi strani vlade precej nasprotnikov.

O 13.000 prenosnikih bo Goloba na začetku zadnje redne seje pred parlamentarnimi počitnicami spraševal poslanec SDS Tomaž Lisec, o odgovornosti vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča za nakup sodne stavbe Rado Gladek (SDS). Kar o obojem pa bo spraševal Janez Cigler Kralj iz NSi, ki ga bo zanimalo še plačilo 33,5 milijona zavarovalnicam, ker jim lani vlada ni dovolila povišanja cene dopolnilnih zavarovanj. Napovedal je takšno vprašanje:

“Komisija za nadzor javnih financ pod vodstvom poslanca Jerneja Vrtovca je pri svojem delu med drugim obravnavala tudi tveganja za javne finance, ki so jih povzročili primeri nakupa nove sodne stavbe na Litijski, nakupa 13 tisoč računalnikov ter preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek. Komisija je izpostavljala nepravilnosti in negospodarnost pri izvedbi teh projektov ter opozarjala na škodo, ki jo bodo projekti pomenili za davkoplačevalce. V zadnjih dneh se je pri vseh omenjenih zadevah pokazalo, da so bila naša opozorila še kako utemeljena. Iz osnutka revizijskega poročila Računskega sodišča izhaja, da se je Ministrstvo za digitalno preobrazbo za nakup 13 tisoč računalnikov odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb. Zgolj za skladiščenje so davkoplačevalci plačali že 13 tisoč evrov. Računsko sodišče meni, da v 6,5-milijonskem nakupu niso bila upoštevana načela učinkovitosti in gospodarnosti iz Zakona o javnih financah. Glede nakupa sodne stavbe na Litijski Računsko sodišče ugotavlja, da Ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, ni bilo celovitega ogleda prostorov iz ponudb, nakup je bil opravljen brez upoštevanja nujno potrebne prenove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov. Kljub temu je nakup izvršilo ter tako kršilo Zakon o javnih financah. Država je za stavbo, ki je bila še leta 2019 vredna 1,7 milijona evrov, odštela kar 7,7 milijona evrov. Za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezervacije ni bilo podlage, saj ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Ker gre za projekt, ki sega več kot desetletje v preteklost, bi ga morala Vlada pravočasno vključiti v proračun. Vaša Vlada je projekt v načrt razvojnih programov uvrstila šele 28. 12. 2023. To je isti dan, kot je bila pogodba podpisana. Denar je bil nakazan naslednji dan. Nedavno so bili državljani obveščeni še, da boste morali zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezen prispevek iz proračunske rezerve izplačati kar 33,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja oškodovanim zavarovalnicam. Spoštovani predsednik Vlade, odgovorni ste za delovanje celotne Vlade ter za posledice sprejetih odločitev vseh njenih članov. Na kakšen način in kdaj boste sprejeli oziroma uveljavili odgovornost za sporno in negospodarno porabo javnih sredstev?”

Koalicijsko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice pa bo o obveščanju javnosti glede incidentov, ki vodi v stigmatizacijo določenih skupin prebivalstva, in načinom odzivanja uradnih organov. Zanimali ga bodo ukrepi vlade, da se ne bodo ponovile situacije, kot je bil večtedenski zamik med novinarsko konferenco PU Ljubljana o domnevnem incidentu na avtobusu in javnim razkritjem, da do incidenta ni prišlo; ter stališče do razpihovanja etničnih trenj zaradi incidenta medvrstniškega nasilja na OŠ Velika Dolina.

Prvič Švedi, zadnjič Stoltenberg

Iz kabineta premiera so včeraj sporočili, da bo vrh Nata v Washingtonu (9.-11. julij 2024) potekal v znamenju 75. obletnice zavezništva, njegovih ključnih dosežkov in sedanjih ter bodočih izzivov. V zvezi s tem bodo voditelji zavezniških držav sprejeli posebno deklaracijo. Na srečanju bo prvič kot polnopravna zaveznica sodelovala Švedska. Letošnji vrh bo zadnji za generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, ki ga bo oktobra letos nasledil Mark Rutte. Vrh bo osredotočen na tri zasedanja: (1) v formatu zaveznic s poudarkom na odvračanju in obrambi; (2) z indo-pacifiškimi partnerkami; in (3) z Ukrajino v formatu Sveta Nato-Ukrajina.