Novinarju zaradi poročanja ne bo treba v zapor

Last Updated on: 12th oktober 2024, 11:51 dop

Novinarju Nenada Glücksu ne bo treba v zapor, ker je poročal o zapletih v energetski sanaciji Univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Kazenski pregon zaradi članka v reviji Reporter je spodletel nekdanjemu direktorju UKC Jožetu Golobiču. Sklep višjega sodišča o tem, ki je bil sicer sprejet že februarja, je zdaj tudi javno objavljen. Sodnice Tatjana Merčun, Lea Habjanič in Nina Drozdek Draganić so odločile, da ni bilo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Namesto odškodnine ali zaporne kazni novinarju so Golobiču naložile plačilo 360 evrov stroškov pritožbenega postopka.

Kazenski pregon Nenada Glücksa, ki ga je nekdanji direktor UKC Golobič kot odvetnik sprožil preko svoje odvetniške pisarne, je Golobiču najprej propadel na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je že prej ugotovilo, da pri poročanju o zapletih v energetski sanaciji UKC ni šlo za žaljive obdolžitve in da tudi tega namena ni bilo opaziti. Če bi sodišče odločilo obratno in bi moral Glücks v zapor, bi to prizadelo medij Domovina, kjer je ta novinar danes zaposlen.

Celotna sodna odločitev je takšna:

Kazenski pregoni novinarjev, ker preveč kritično pišejo o oblastnikih ali drugih vplivnežih, so ostanek pravne ureditve iz časov socializma, oblasti pa so doslej zavračale predloge Združenja novinarjev in publicistov, da bi kazensko preganjanje novinarjev za poročanja črtali iz zakona, saj so v takšni primerih, če bi se res zgodili spodrsljaji, mogoče in bolj učinkovite civilne odškodninske tožbe proti medijem in odgovornim osebam.

Člen, po katerem novinar pri nas konča v kazenskih postopkih, ki se lahko končajo z zaporom, če je preveč kritičen, je takšen:

Kazenski pregoni novinarjev zaradi do oblastnikov in drugih vplivnih in pomembnih oseb kritičnih člankov so pri nas pogosti. Tudi mene so kazensko preganjali v aferi Ultra, ker sem na Delu objavil zgodbo o slabo zavarovanih posojilih NLB Ultri, to podjetje je bilo v solasti tedanjega šefa Zares Gregorja Golobiča. Golobičevo podjetje Ultra je spor na koncu izgubilo in tudi meni ni bilo treba v zapor. A vzame to veliko časa, povzroči skrbi, pa tudi kar nekaj stroškov je, ki jih novinarju nihče ne povrne. Na drugi strani so pogosto močna podjetja in vplivni politiki z bistveno več sredstev.

Kazenskih pregonov novinarjev iz ureditve ni mogoče črtati tudi, ker del novinarjev in novinarskih organizacij kazenske pregone novinarjev zaradi besed podpira in te določbe tudi uporablja za pregone. Javno najbolj razvpit primer je, ko sta takrat še urednica TVS Mojca Pašek Šetinc in novinarka TVS Eugenija Carl civilno in kazensko preganjali Janeza Janšo zaradi tvita, da sta odsluženi Milanovi prostitutki, s čemer se je opozicijski voditelj odzval na propagandno poročanje, s katerim je TVS črnila SDS kot stranko, ki bi naj bila povezana z nacističnimi skrajneži. Medijske diskreditacije SDS kot skrajne stranke, ki bi naj bila povezana s fašističnimi skupinami, so že dolgo del kampanj z leve. Izvirajo pa iz prakse tajne politične policije še prejšnjega režima za eliminacijo nasprotnikov tedanje komunistične elite. Tudi v prejšnjem režimu so pri diskreditacijah sodelovali novinarji in mediji. Takrat še bolj.

Nadaljevanju kampanj Pašek Šetinčeve in Carlove proti SDS smo bili priča pred zadnjimi volitvami s pozivi na protestih, ki so jih organizirale leve stranke, k umoru Janše in s serijsko natisnjenimi plakati s pozivi k smrti janšizma in svobodi narodu. Na volitvah po teh dogodkih je bila Pašek Šetinčeva s podporo Milana Kučana izvoljena za poslanko Svobode. A se ji je ta stranka medtem že odrekla.

Po postopkih, ki sta jih sprožili novinarki, je sodišče po številnih zapletih Janšo obsodilo na pogojno zaporno kazen. To so številni novinarji z leve slavili kot zmago. In to še počnejo. A je bil velikanski avtogol. Slavijo s tem namreč člen kazenske ureditve, ki je velika sramota za državo in grožnja predvsem novinarjem samim.

Napis s pozivom k smrti se je pojavil že, ko je o nenavadnem propagandnem članku Carlove proti SDS nameraval razpravljati programski svet RTVS in so tam v prid Pašek Šetinčeve in Carlove protestirali levičarski novinarji. Tako:

V zakonodaji ostaja tudi zapor za urednike in novinarje zaradi izdaje tajnih podatkov države (objave brez dovoljenja), čeprav novinarji in uredniki niso dolžni varovati skrivnosti države, v ureditvi pa so te določbe ostale predvsem, da lahko država novinarje in medije preiskuje in nadzoruje. Obsojen, kar je propadla komunistična Jugoslavija in imamo lastno državo, za to ni bil še nihče, saj bi to bil tudi mednarodni škandal.

Je pa v času socialistične Jugoslavije zaradi izdaje skrivnosti prejšnje države, kar bi naj pripravljal tednik Mladina, potekal znameniti postopek proti četverici, po katerem je bil Janez Janša tudi obsojen, vse skupaj pa je sprožilo obsežne proteste ljudi, ki so pomembno prispevalo k temu, da je na volitvah pozneje zmagala koalicija novih strank Demos, ki je izvedla osamosvojitev in ljudem znova zagotovila temeljne svoboščine, ki so običajne za zahodni svet.

Za novinarje nevarnih določb o zaporu zaradi opravljanja njihovega dela pa iz kazenske zakonodaje silam, ki se zavzemajo za vrnitev v normalnost, še do danes ni uspelo črtati.