Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Černaču za Goloba na Hrvaškem opomin hude Klakočar Zupančičeve

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 21st maj 2024, 02:30 pop

“Upam, da ste si čez vikend spočili in da je vaš pogled s hrvaške obale zbistril pogled na stanje in težave v Sloveniji.” S tem stavkom, s katerim je začel vprašanje premieru Robertu Golobu (Svoboda) o plačni reformi, je Zvonko Černač (SDS) precej razhudil predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič (Svoboda) in premiera Goloba. Tako se je odzvala Klakočar Zupančičeva, še preden bi lahko Golob odgovoril: “Ne dovolim, da boste kar tako nonšalantno lagali v državnem zboru.”

Urška Klakočar Zupančič Foto: DZ/Matija Sušnik

Nadaljevala je: “Za predsednika vlade lahko povem, da ni bil na hrvaški obali, ker vem, da je bil na neki športni prireditvi, ker sem blizu doma. Prosim, da ste malo pazljivi. Ja, bom povedala, zaradi tega, ker ljudje nas poslušajo in si ustvarjajo svoje mnenje. In prosim, da ste pri teh svojih izvajanjih pazljivi, ker vas bom opozarjala vsakič.” Robert Golob pa je njen odgovor Černaču dopolnil: “Oba dneva sem bil v Tacnu in bi rad še tukaj izkoristil priložnost, da čestitam tako našim športnikom, ki so sploh včeraj pobrali vse možne medalje, in organizatorjem, ki so skupaj s pomočjo vseh pristojnih inštitucij uspeli progo v Tacnu, ki je bila v lanskih poplavah uničena, spraviti do te točke, da je danes še boljša od tiste, ki je bila pred letom dni. In jaz sem za to vsem izredno hvaležen. Nisem pa slišal, da bi bila hrvaška obala kdaj segala do Save, ampak upam, da tudi nikoli ne bo.” Černač je odgovoril: “Nič slabšalnega ni bilo…”

Zvonko Černač (SDS) Foto: DZ/Matija Sušnik

Klakočar Zupančičeva ga je prekinila: “Je bilo pa lažnivo, kolega Černač”. Černač je nadaljeval: “Sem govoril o tem, da upam, da ste si čez vikend spočili, nisem pa govoril o tem, da ste bili ta vikend na Hrvaškem, tako da toliko…” Klakočar Zupančičeva pa mu je, ker je vztrajal pri omenjanju Hrvaške, kjer je za čez poletje premier najel apartma za več mesecev, izrekla opomin in dodala: “Vzdržite se tega in sploh komentiranja osebnega in zasebnih življenj kogarkoli od nas.”

Černač je Goloba, če izpustimo zaplet ob Hrvaški, vprašal: “Čez slaba dva tedna bosta minili dve leti od prisege vaše vlade. V uvodni stavek koalicijske pogodbe ste zapisali, da boste oblikovali sistem oblasti tako, da bo med drugim omogočil učinkovito delovanje javnih služb. Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkalo, druga polovica pa se na stavko pripravlja. Znani ste po obljubah, ki ste jih doslej vse prelomili. Gasilcem ste ob požaru na Krasu obljubljali plačilo za gašenje, ki ga itak ne bi sprejeli, ker ne gasijo za denar. Sodnikom ste pred dobrim letom dni obljubili happy end s šesto evri dodatka. Z zdravniki je vlada oktobra 2022 podpisala sporazum, ki je celo objavljen v uradnem listu, zaveze iz njega pa bi morale biti uresničene do 30. junija lani. Ničesar od tega niste izpolnili, ničesar. Kar je pa najbolj sprevrženo, gnev ljudi, ki zaradi vaših praznih obljub čakajo v vrstah, pa naj bo to v bolnišnicah ali pred upravnimi enotami, usmerjate na nič krive izvajalce, ki se v neurejenih razmerah v posameznih sistemih trudijo, da ljudje kljub vaši ignoranci do reševanja problemov ne bi ostali brez storitev. Lani januarja ste izjavili, da bo leto 2023 leto reform, izpeljali niste nobene. Kaj pa imajo ljudje po dveh letih vaše vladavine: višje nove davke, napovedujete nove, vedno več čakajočih v zdravstvu in vrste pred okenci upravnih enot. In tu pridemo do plačne reforme. Obljubljali ste jo s 1. januarjem letos, pri čemer naj bi bil zakon v parlamentu do 30. junija lani, za razlog, da je ni, pa ste navajali poplave, ki so se zgodile dva meseca kasneje. Vaše odgovornosti za to, da ljudje ne morejo normalno do storitev, ne morete prevaliti na nikogar drugega, če se še tako trudite. Pogajanja o plačni reformi potekajo iz meseca v mesec, premaknejo se ne nikamor. Predsednik vlade, sprašujem vas: V katero smer pravzaprav peljete to plačno reformo? Kaj odgovarjate delavcem na upravnih enotah, ki pred upokojitvijo prejemajo dodatke do minimalne plače za 40 let dela? Bodo deležni najnižje zajamčene pokojnine? Za ureditev razmer zaposlenih na upravnih enotah ni potrebno čakati na plačno reformo, tega se dobro zavedate tudi sami. Dovolj bi bila izenačitev njihovega položaja z zaposlenimi na ministrstvih, kjer so za primerljivo delo plačani bistveno bolje kot zaposleni na upravnih enotah. Zakaj tega ne storite? In, predsednik vlade, kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo preko davkov in prispevkov?”

Robert Golob, ob njem generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl in zunanja ministrica Tanja Fajon Foto: Matija Sušnik/DZ

Golob mu je odgovoril tako: “Plačna reforma je nekaj, kar se lahko zgodi samo in izključno v celoti. Ravno zaradi tega, ker v času prejšnje vlade je en minister enemu segmentu povišal plače, je prišlo do nesorazmerij. Ključni razlog, zakaj imamo danes situacijo, v kateri je plačna reforma otežena, je, ker je največji problem odprava nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih, ne v tem mandatu. Ampak to ni tako pomembno, kakor je pomembno to, da se do konca tega meseca pričakuje, da se bodo pogajanja na stebrih, vključno z zdravstvenim sistemom, pripeljala do zaključka in da bi do poletja uspeli pogajanja zaključiti. Jaz verjamem, da bo ta načrt uspešen. Verjamem, da bo načrt uspešen, če se ne bo vmes poskušal tudi rušiti na različne načine. Stavke, nekatere pa ne na upravnih enotah, so tiste, ki mogoče imajo bolj funkcijo, da vzbujajo pozornost, kot pa da bi dejansko naslavljali najbolj pereče probleme. Pa se bom najprej vrnil na upravne enote. Ključno izhodišče plačne reforme, ki jo je ta vlada ponudila in to prvič v zgodovini je, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju ne more imeti minimalne, ne more imeti plače pod minimalno plačo. To izhodišče je bilo že predstavljeno sindikatom in na tem izhodišču bomo vztrajali in tudi pri dinamiki izvedbi plačne reforme bo odpravljanje na tem segmentu imelo prioriteto. Zakaj nekdo, ki je 40 let v javnem sektorju do zdaj nikoli ni bil deležen te pozornosti, zdaj pa jo bo, veste vi bolje od mene. Minimalne plače morajo biti zagotovljene vsem, ki so zaposleni danes v javnem sektorju. To je prvo vodilo. Drugo vodilo je, da imamo s sindikati vsemi sprejet dogovor, da do septembra letos ne moremo vstopati v nobene parcialne dogovore in tudi ne bomo, ker bi s tem ogrozili pogajanja. To je pač dogovor z vsemi sindikati in se bomo tega dogovora držali, ker namen je, da plačno reformo izpeljemo.
In tretja stvar, ki se mi zdi enako pomembna, je, da je treba vse skupine naslavljati enakovredno. In tu je najtežje, zaradi tega, ker vsaka od njih vidi sebe kot nekoga, iz kateregakoli razloga si bolj zasluži in je bolj enakovredna. In najlepši primer je ravno na področju zdravstva, kjer si ena skupina, ki je sindikalno neizmerno dobro organizirana, ki ima najete svetovalce, ki ima najete odvetnike, pač izsiljuje, da je več vredna od ostalih skupin v tem istem zdravstvu. Jaz bom pa ponovil, plačna reforma v zdravstvu in popravek plač se bo zgodil za vse naenkrat, tako za negovalce, medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre in tudi zdravnike. In pri tem bomo vztrajali zaradi tega, ker že imamo iskren namen in tudi načrt, kako pripeljati plačno reformo do konca in ne bomo od tega načrta odstopali, zato ker bi nekdo poskušal s parcialnimi ukrepi ravno to, da se ta načrt že vnaprej izniči.”

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (7)

https-spletnicasopis-eu