Prisegla nova generalna tožilka, ki ni preganjala levih pozivanj k nasilju in umorom

Last Updated on: 29th september 2025, 10:11 dop

Pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič je danes prisegla nova generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki so jo poslanci vladne koalicije prejšnji mesec izvolili po odstopu Draga Škete v začetku oktobra lani. Šketa je odstopil, ko so ga alkoholiziranega ujeli policisti. Šketa se je v zgodovino vpisal z obiskom Rusije tik pred napadom Vladimirja Putina na Ukrajino. Tam je ob 300 letnici ruskega tožilstva s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja med ruskim in našim tožilstvom. Povsem neznana ni niti Bergantova. Iz tožilstva mi je leta 2020 odgovorila, da ne bodo preganjali Ludvika Tomšiča, ko sem preverjal, ali bodo tožilci ukrepali, ker je na protestih, ko je Janša prevzemal oblast, pozival, da je treba Janšo takoj ubiti in skandiral “Ubi Janšo”. Podobno je sporočila, da ne bo preganjala kampanje sovražnega govora in pozivanja k nasilju opozicijskih strank, s pozivi k smrti janšizmu. V obeh primerih je šlo za javne kampanje spodbujanja nasilja, ki so mogoče le, če organi pregona mižijo na obe očesi. Kot so pri pregonu Judov in drugače mislečih v fašistični Nemčiji ali pozneje v socialističnih diktaturah, tudi v Jugoslaviji. Iz te komunistične zgodovine so te naše kampanje pozivov k nasilju tudi izvirale.

Tudi posledica tega nenavadnega ravnanja tožilke je bila, da so zanjo prejšnji mesec glasovali le poslanci vladnih strank, opozicija pa proti.

Iz leve so sovražni govor in pozive k nasilju nad političnimi nasprotniki opravičevali s stališčem, da je šlo le za nedolžne pozive k usmrtitvi ideologije, ki jim ni všeč in ne tistih, ki so njeni nosilci. Da Tomšiča na ljubljanskem tožilstvu ne bodo preganjali, ker Janša s tem ni soglašal (sprožil postopka) in ker niso vedeli, da je Tomšič pozival k umoru, mi je Bergantova sporočila maja 2020. Večina tistega, kar je zapisala, se je izkazalo za neresnično. Janša je soglašal s pregonom Tomšiča in policisti, ki so ga varovali, ko po izvolitvi za šefa vlade še ni imel ministrov, so vedeli, da je Tomšiču pozival k umoru, tožilstvo ga je pozneje tudi tožilo, končal se je s sodno odločitvijo, da Tomšič ni bil prišteven, ko je javno pozival k umoru predsednika vlade in takrat največje stranke Janše.

Do izvolitve za generalno tožilko je Bergantova vodila okrožno tožilstvo v Ljubljani, kjer je delala že od leta 1997, najprej  kot strokovna sodelavka, potem pomočnica okrožnega državnega tožilca, leta 2007 je postala okrožna tožilka, leta 2018 višja tožilka in leta 2024 vrhovna državna tožilka. Ima doktorat kazenskopravnih znanosti raziskovalno se je ukvarjala, so zapisali iz tožilstva, z razmerji kazenskega, ustavnega in medijskega prava. Iz slednjega je leta 2014 doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je članica ekspertnih delovnih skupin za pripravo medijske in kazenske zakonodaje in je avtorica raziskovalnih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava in soavtorica Komentarja splošnega dela Kazenskega zakonika in komentarja Zakona o kazenskem postopku.  Kot vabljena predavateljica je predavala na  različnih izobraževanjih in konferencah s temami s področja kazenskega prava, in državnotožilske uprave. Od leta 2000 je predavateljica in nosilka predmeta kazensko in kaznovalno pravo na MLC Fakulteti za management in pravo Ljubljana.

Da ne bo pregona Tomšiča, mi je maja 2020 tožilka Bregantova sporočila tako:

Spoštovani,

v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da  smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (v nadaljevanju: tožilstvo) v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih, prejeli nekaj prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb, zaradi kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika (KZ-1).

Vse kazenske ovadbe se na tožilstvu obravnavajo celostno, saj tožilci v vsakem posamičnem primeru ocenjujejo ali je naznanjeni znani ali neznani storilec izpolnil vse zakonske znake, ne le naznanjenega, temveč kateregakoli kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri oceni ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1, tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla iz razloga, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. 

Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da  policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V  primeru, ko  je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odrebe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identiete storilca kaznivega dejanja.  V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal.

Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi  ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti.

Lep pozdrav

dr. Katarina Bergant

višja državna tožilka

vodja tožilstva