Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Katarina Bergant, ki ni preganjala pozivov k umoru Janše, izvoljena za generalno državno tožilko

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 27th marec 2024, 10:46 dop

Poslanci vladnih strank so višjo državno tožilko Katarino Bergant izvolili za generalno državno tožilko po odstopu Draga Škete v začetku oktobra lani, ker so ga alkoholiziranega ujeli policisti. Šketa se je v zgodovino vpisal po obisku Rusije tik pred napadom Vladimirja Putina na Ukrajino. Tam je ob 300 letnici ruskega tožilstva s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja med ruskim in našim tožilstvom. Povsem neznana pa ni niti Bergantova. Iz tožilstva mi je leta 2020 odgovorila, da ne bodo preganjali Ludvika Tomšiča, ko sem preverjal, ali bodo tožilci ukrepali, ker je na levičarskih protestih, ko je Janša prevzemal oblast, ta pozival, da je treba Janšo takoj ubiti in skandiral “Ubi Janšo”. Z nekoliko drugačno argumentacijo je sporočila, da ne bo preganjala pozivov k smrti janšizma. Razplet glasovanja o novi generalni tožilki je bil takšen:

S tem je bila Bergantova, ki se je za visoko funkcijo edina prijavila, izvoljena za generalno državno tožilko za prihodnjih šest let. Proteste, ki so se jih udeleževali tudi predsedniki strank, ki so takrat izgubili oblast, denimo Marjan Šarec in Tanja Fajon, so zaznamovali tudi tisoči plakatov, ki so pozivali k smrti pripadnikov SDS: “Smrt janšizmu svoboda narodu.” Iz leve so povsem očitni sovražni govor opravičevali s stališčem, da je šlo le za nedolžne pozive k usmrtitvi ideologije, ki jim ni všeč in ne tistih, ki so njeni nosilci. Da Tomšiča na ljubljanskem tožilstvu ne bodo preganjali, ker Janša s tem ni soglašal (sprožil postopka) in ker ne vedo, da je prav Tomšič pozival k umoru politika, ki je ravno prevzemal oblast v državi, mi je Berganotva sporočila maja 2020.

Katarina Bergant Foto: DZ/Matija Sušnik

Nenavadno pa je bilo, ker se je pozneje izkazalo, da nič od tega, kar je zapisala, ni držalo. Janša je soglašal s pregonom Tomšiča in policisti, ki so že skrbeli za njegovo varovanje, čeprav po izvolitvi za šefa vlade še ni imel ministrov, so vedeli, kdo je pozival k umoru in proti Tomšiču je tožilstvo pozneje tudi vodilo postopek, ki pa se je končal s sodno odločitvijo, da Tomšič ni bil prišteven, ko je javno pozival k umoru predsednika vlade in takrat največje stranke Janše.

Tako me je Bergantova še kot odgovornega urednika Siol.net maja 2020 obvestila o delu tožilstva v delu, ki se je nanašal na pozive Tomšiča k umoru premiera:

“Spoštovani,

v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da  smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (v nadaljevanju: tožilstvo) v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih, prejeli nekaj prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb, zaradi kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika (KZ-1). Vse kazenske ovadbe se na tožilstvu obravnavajo celostno, saj tožilci v vsakem posamičnem primeru ocenjujejo ali je naznanjeni znani ali neznani storilec izpolnil vse zakonske znake, ne le naznanjenega, temveč kateregakoli kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri oceni ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1, tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla iz razloga, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.  Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da  policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V  primeru, ko  je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odrebe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identiete storilca kaznivega dejanja.  V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal. Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi  ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti.

Lep pozdrav

dr. Katarina Bergant

višja državna tožilka

vodja tožilstva”

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu