Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Strah na Piskru. Potem so ga ustavili

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 12th februar 2024, 12:41 pop

Visoko nad restavracijo sredi smučišča Pisker je bil veter že skoraj viharen. Sedežnico, v kateri sem bil, je nihalo gor in dol in sem tja. Gugalnica. Odnašalo mi je očala. Tista navadna, brez katerih slabo vidim. Z višino imam težave, zaradi tega v res prepadne hribe ne hodim. A sedežnice in žičnice še prenesem. So veliko boljša rešitev kot hoditi peš navzgor s težkimi čevlji in smučmi. Tokrat bi skoraj raje šel peš. Da ni bilo strah le mene, se je pokazalo, ker se je sin, ki je star dobrih enajst let in precej pogumnejši od mene, takoj strinjal, da tukaj danes ne bova več poskušala sreče, da greva rajši nazaj na Ruško.

Kakšno uro pozneje sem izvedel, da so sedežnico Pisker zaradi prehudega vetra ustavili. Vreme pa je bilo grozeče že, ko sem usmeril smuči na ta najvišji in za alpsko smučanje najbrž najboljši del Areha. Dobra plat je bila, da ni bilo nobene gneče na smučiščih in napravah. Če ne bi bilo snežnih topov in velike truda vseh, ki tam skrbijo za proge, smučanja sploh ne bi bilo, ker je te dni že spet preveč toplo. Februarja.

Da so časi nenavadni, se je pokazalo že veliko nižje še v Mariboru pod Pohorjem. Kazalec temperature v avtomobilu je kazal 17 stopinj. Če bi bilo še malo topleje, bi se lahko šli kopat. Precej nad ničlo, šest stopinj, je bilo tudi na vrhu Pohorja. Sedežnica Pisker z vlečnico Cojzarica v ospredju, ki pa ni delovala zaradi premalo snega, je bila včeraj v soboto popoldan takšna:

Precej hud veter je bilo čutiti tudi na sedežnici na Ruški progi, kjer sem nazadnje smučal pred leti, ko je bila še vlečnica. Všeč so mi, ker gredo po tleh. Kapaciteta je pa manjša. Novo sedežnico, stala je 7,5 milijona, so odprli tik pred novim letom. Večinoma z “evropskim” denarjem. Povsem nova je. Prijetna. Tudi tu je pihal močan veter, a na delovanje naprave ni vplivalo. Ni me bilo strah. Razen malo, da ne bi veter podrl te ali one velike pohorske smreke in ustavil vsega skupaj. Pa ni. Glede na visoke temperature in nič snega v gozdu, so pohorski delavci na Ruški naredili čudež. Proga, ki ni kratka, je bila v užitek. Sneg je bil precej južen in sčasoma začnejo boleti noge, ko v tem zavijaš. Razlog je morda lahko tudi starost in pomanjkanje kondicije. Nekoč niso.

Če je nova sedežnica, pod katero je urejena trasa za gorske kolesarje, in proga ob njej vzgled dobro opravljenega dela turističnih delavcev, pa sramota ostaja znameniti hotel nad vsem tem, ki je še kar mrtev in zapuščen. Že dolga leta. Pa hudo razsut je asfalt na cesti in parkiriščih ob njem.

Že lani, ko sem ob podobnem pomanjkanju snega, a bilo ga je več, preizkusil tekaško progo, sem o tem hotelu zapisal: “Hotel že dolgo slovi po tem, da propada in ne dela. Zdi se, da ga morda celo preurejajo. A so še bolj na začetku. Morda bo nekoč tam mogoče spet kaj kupiti. Trenutno ni. Prostori, kjer je mogoče plačati karto, smučarsko opremo in popraviti, če je kaj narobe, so nekoliko pod hotelom v manjši stavbi.” Leto pozneje se to še ni spremenilo. Morda se bo prihodnje leto, ko, če bo še manj snega, pridem z gorskim kolesom in čelado, ki je pri smučanju ne nosim. Menda sem bil skoraj edini slab vzgled brez čelade. Med starejšimi. Mlajši so vsi bolj pametni.

Tudi kape, če je le mogoče, ne nosim. Ker je lepo slišati veter, ko drviš navzdol. Manj lepo pa ga je slišati v sedežnici Pisker, ko te premetava gor in dol in sem in tja.

Ampak še vedno bolje kot hoditi peš navzgor.

Upravljavci smučišč, iz katerih poročam, ne oglašujejo v Spletnem časopisu. Za vso opremo, plačila kart in podobno je poskrbel avtor članka po običajnih cenah. Članki so lahko deloma pristranski, ker je avtor rojen v Mariboru tik pod Pohorjem in se je tam naučil alpskega smučanja in zato verjame, da je Pohorje odlična izbira za smučanje. Če je sneg. Če vrste niso preveč gromozansko dolge. In če ni viharnega vetra.

Za tiste, ki jih zanima še cena. Popoldanska karta, ki velja za celotno Pohorje, torej tudi mariborsko, za odraslega je bila 29 evrov, za otroka pa 17 evrov. Pa krofi so bili zraven za darilo. Ker je tak čas.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu