Pahor o Golobu in Kučanu: Morda centri že iščejo alternativo

Last Updated on: 9th december 2023, 09:56 dop

“Šli bomo skozi kaotičen čas, zaradi česar sem zadovoljen, da nisem del tega, po drugi strani pa me mika, da bi pomagal, da ne bi bilo še bolj dramatično,” je Borut Pahor, ki je bil deset let predsednik republike, pred tem pa šef vlade, predsednik parlamenta in evropski poslanec ocenil čas, ki je pred nami v intervjuju, ki sta ga naredila novinarja Večera Vanessa Čokl in Luka Mlakar.

Pahor: Zaupnica Golobu ne reši ničesar

O tem, ali ima vlada Roberta Goloba še možnosti, da si povrne zaupanje, ki se ji po raziskavah javnega mnenja naglo topi, je Pahor povedal, da ta možnost obstaja, če bi pripravila pomembne reforme in spremenila politični diskurz in ga iz nepomembnih, trivialnih in konfliktnih zadev pripeljala na prave. Dejal je: “Če bi bili pripravljeni zdravstvena in pokojninska reforma ter ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, bi lahko vlada kljub problemom, ki jih ima, spremenila vsebino in ton politične razprave ter pripeljala v ospredje prave stvari. Ena od najpomembnejših vlog politike je, da vsili prave teme. Ta vlada pa ni vsilila pravih tem, zato so teme njej vsilile obnašanje in zdaj je žrtev tega.” Trenutno, je ocenil Pahor, tudi to, če gre Golob po zaupnico v parlament, in jo dobi, ker ima tam večino, ne reši ničesar, ker nima rešitev za težave države.

Pahorju se izteka enoletno obdobje, ko je po desetletju, toliko časa je bil predsednik republike, upravičen do statusa bivšega predsednika. Za čas po tem, v prihodnjem letu, je ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Novinarja ga nista vprašala, ali ima ambicijo prihodnje leto, ko bodo evropske volitve, ponovno kandidirati za evropskega poslanca za kakšno stranko ali morebiti nestrankarsko listo, s čemer bi lahko precej vplival na dogajanje.

Je center moči Milan Kučan?

O problemih z vodenjem vlade, ko smo bili priča celi seriji novih obrazov, ki se niso izkazali za rešitev, je Pahor ocenil, da na levi še čakamo na voditelje, ki bodo imeli tudi stvarno avtoriteto, kakršno je nazadnje imel Janez Drnovšek in opozoril, da je težave v tem, ker je dejanska moč skoncentrirana izven institucij oblasti. Dejal je: “To je neka poškodba slovenske demokratične stvarnosti. Ta moč zunaj institucij lahko dela, kar hoče, ker ne odgovarja nikomur. Dokler bo tako, bo zlasti na levi sredini težko. Vsi akterji na vrhu so žrtve te situacije.” Lastne izkušnje je v pogovoru opisal tako: “Kot predsednik vlade tega elementa suverenosti nisem imel, zato me je takrat tako treslo. Bil sem sicer suveren predsednik stranke, ampak to ni zadoščalo.” Kot predsednik vlade je bil po njegovi oceni Drnovšek doslej edini na levi sredini, ki je bil suveren in ki se je lahko postavil po robu centrom moči zunaj institucij.” Pahor tega ne izreče, novinarja pa ga ne vprašata, a zdi se, da je tak center Milan Kučan. Za centre moči v času Drnovška Pahor v intervjuju namreč pove: “No, saj takrat so bili nekateri še v institucijah. Hočem reči, da smo imeli v Sloveniji zelo posebno tranzicijo. V najbolj prelomnih letih prehoda smo zaradi osamosvojitve vsi malo stisnili zobe, potem ko smo dosegli neodvisnost ter vstopili še v Evropsko unijo in Nato, pa so ti zobje malo popustili in videli smo, da je ta realnost v nasprotju s sosedi v vzhodni in centralni Evropi nekoliko drugačna. Prej je imela specifika naše tranzicije prednosti, zdaj pa ima slabosti.”

Z novinarjema se je Pahor strinjal, da na desni nimajo enakih težav, ker je tam nesporna politična avtoriteta Janez Janša, a je ocenil, da bodo spremembe na levi vplivale tudi na procese na desni sredini in opozoril, da nastajajo tudi nove politične sile, tudi z Anžetom Logarjem, ob tem pa opozoril, da ne vemo, kakšne cilje ima. “Če bo ostal pri Platformi in društvu, potem to ni to, če pa bo šel v stranko in se potegoval na volitvah, pa bo to druga zgodba in videli bomo, s čim si bo zaslužil zaupanje ljudi.”

K temu, da naj se odloči ali bo le ustanovil stranko, je Logarja ta teden pozval tudi vrh SDS, a iz stranke ga niso izključili kot je nedavno Robert Golob iz stranke zabrisal Mojco Pašek Šetinc, ker je v parlamentu preveč brskala po preteklosti kripto valut Tine Gaber, javno pa kritizirala Marjana Šarca. Pozvali pa so iz SDS Logarja naj, če namerava ustanoviti stranko, to stori in izstopi iz SDS, sicer pa dela za SDS. Logar je javno odgovoril, da še ne ve, kaj bi. Čas še ni pravi. A v SDS bodo zaradi izkušnje z Gregorjem Virantom, na odločitev verjetno težko čakali še dolgo časa. Virant, ki je novo stranko čez noč ustanovil tik pred volitvami, je SDS odnesel jasno relativno zmago na volitvah pa padcu vlade Boruta Pahorja, ko je z majhno prednostjo relativno zmago dosegel Zoran Janković.

Podobno nejasen in neodločen kot pri odgovoru svoji stranki je bil Logar občasno tudi lani v soočenju z Natašo Pirc Musar, kar je bil morda celo razlog, da je spopad na koncu izgubil. Zbral pa vendarle zelo veliko število glasov.

Pahor je dogajanje v intervjuju ocenil tako: “Že samo dejstvo, da kolega in prijatelj Logar uživa tako zaupanje javnosti, nam veliko pove o tem, kako javnost hrepeni po nečem, kar je sicer novo, ampak ne v smislu, da je novi obraz.” Odnos z Janšo je Pahor opisal tako: “Z Janezom Janšo sva se spoznala na vrhu slovenske politične pomladi in oba sva do neke mere pripadala istemu pogledu na prihodnost. Nikoli nisva imela istih političnih prepričanj, ampak skozi čas sva razumela, da morava drug drugega spoštovati. Seveda so bile preizkušnje, ki bi pri naju lahko povzročile neko grenkobo, zamero in tudi izločanje, ampak tega si nisva nikoli do konca dovolila. Vedno sva ohranila neki spoštljiv odnos, in to zato, ker sva različna, ne zato, ker bi bila enaka. Leta 2008 sva bila nenazadnje tekmeca na volitvah, leta 2017 me ni podprl za predsednika republike. Če bi bil nedorasel in nezrel politik, bi se mu kot predsednik republike lahko maščeval, ker me ni podprl, ampak to mi nikakor ni prišlo na misel.”

Razliko v času, ko je sam vladal, je v primerjavi s časom Roberta Goloba Pahor opisal s tem, da je sam imel pripravljene reforme, a so mu propadle na referendumu in se je zaradi tega potem moral umakniti. “Te rezerve, ki sem jo imel, Golob nima,” je ocenil. V tem delu Pahor izpušča pomembno dodatno prvino. Pahor je vladal v obdobju po letu 2008, ko je ves zahodni svet zajela huda gospodarska kriza, na katero se je njegova vlada odzvala z ignoriranjem težav v bančnem sistemu in v podjetjih in celo s povsem napačnimi potezami, kot je bilo krepko višanje minimalne plače, hude težave so zaradi tega pozneje reševale poznejše vlade, vlada Alenke Bratušek tudi s pol milijardnim pokritjem velikanskih izgub relativno majhne zasebne Probanke in Factor Banke, obe sta bili tudi eden temeljev za lastniške prevzeme levih tajkunov pred tem in z razprodajo državnih bank in podjetij tujcem.

Gospodarsko dogajanje v Evropi in po svetu danes ni tako katastrofično. Obeti za prihodnje leto pa so sicer nekoliko grozeči. O tem, kako dolg mandat napoveduje Golobu, je Pahor dejal: “Če želi ostati predsednik vlade, potem mora resno pljuniti v roke in malenkosti prepustiti drugim. Predsednik vlade mora določiti smer in kaj želi urediti z reformami, potem pa mora to delegirati in biti na čelu. Je pa težko vprašanje, ali še ima to moč. Vprašanje je, ali mu tisti, ki so mu pomagali, da je dobil mandat, govorim o centrih moči, ostajajo lojalni ali že iščejo alternativne rešitve.”