Piknik ob robu ceste. Pri Bojanu Požarju.
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:33 pop
Na pikniku pri Bojanu Požarju, ki je tradicionalen dogodek, sem bil prvič. V Hočah je ob glavni cesti, ki vodi na Pohorje (tudi Areh) gostil večino tistih, ki sodelujejo pri nastajanju Ure moči na Planet TV. Čeprav sva s Požarjem oba iz Maribora, nisem vedel, kje v Hočah točno imata z Barbaro Drnač hišo in na poti tja sem se malo zavozil, ker sem ignoriral navodila, ki jih je Požar poslal. Raje sem verjel dvojni navigaciji v avtu. Peugeotovi in googlovi. Pripeljala sta me blizu, a narobe. Prijazni sosedje so mi pomagali. Poznajo ga. Kot še številni v državi. Povedali smo mi: “Spodaj pod nami je, peljali ste se mimo in narobe.” Pa sem obrnil.
Areh, iz katerega sem poročal pozimi, je še veliko višje. Požar je čisto spodaj.
Bojan Požar je eden najbolj znanih slovenskih urednikov, novinarjev in televizijskih voditeljev, ki ga kot novinarja poznam že od takrat, ko sem leta 1991 začel novinarsko kariero na Večeru. Še posebej pa sem postal pozoren nanj po tem, ko je v Slovenskih novicah objavil nekaj res sočnih zgodb o poteh in stranpoteh slovenskih politikov, ki so tako odmevale, da nismo mogli mimo njih niti v konkurenčnih medijih. Denimo, o svinganju našega poslanca, kar je pokazalo, da smo že zelo moderna država s predstavniki ljudstva z veliko energije. Zadnja leta pa je njegov Pozareport obvezno branje za tiste, ki jih zanimajo pomembna dogajanja, ki jih največji mediji praviloma zamolčijo. Kako velik vpliv ima, kaže tudi pisanje politične aktivistke in svetovalke premiera Roberta Goloba za boj proti domnevnemu sovražnemu govoru, ki je od nedavno tudi kolumnistka državnega Siol.net, Nike Kovač, s katerim ga poskuša ponižati:
Da takšne stvari o novinarjih in urednikih piše premierova svetovalka, kaže, da smo zelo svobodna družba, kjer si vladajoči, da bi diskreditirali svoje kritike v medijih, lahko dovolijo zelo veliko. Tudi poskuse poniževanja na povsem osebni ravni. No, novinarji imamo trdo kožo. Požar pa še posebej.
Pri Požarju je bilo po posnetku, ki ga je sam objavil na spletnem omrežju, tako:
Po posnetku, ki sem ga naredil sam in na katerem je tudi gostiteljica Barbara, ki je s prijaznostjo in skrbjo poskrbela za vse tisto, kar moški kot gostitelji ne znamo, a je nujno, da preživimo, pa je bilo tako:
Piknik ob robu ceste, ki ga omenjam v naslovu, je sicer kultna znanstveno fantastična knjiga (film, Stalker, mi je bil za odtenek manj všeč) in ena redkih, ki me je iz območja današnje Rusije, ko sem bil še mlajši, res močno pretresla.
Kraj, kjer je bil Požarjev piknik, je povsem normalen in nič podoben tistemu, o čemer govori roman. Le prvič je težje zadeti pravo hišo.
Komentarji (1)
Disqus Comments (8)