Golob: “Vemo, da bo več milijard. A se zavedamo tega? Več milijard bo škode.”

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

“Gre za največjo katastrofo v novejši zgodovini Slovenije.” Tako je sinoči v Odmevih RTV Slovenija Robert Golob popravil svojo oceno škode katastrofalnih poplav iz pol milijarde evrov na nekaj milijard evrov. “Vemo, da bo več milijard. A se zavedamo tega? Več milijard bo škode,” je dejal in napovedal rebalans letošnjega proračuna in spremembo proračuna za leta 2024. Tako: “Že za letošnje leto moramo narediti rebalans in zagotoviti par sto milijonov že v letošnjem letu. V pripravi je proračun za leto 24. Ta bo zaključen do septembra in tudi tam bomo prioritete morali obrniti in zagotoviti dodatnih par sto milijonov.”

Premier je nadaljeval: “Vmes se pa bomo morali zelo truditi, da dobimo čim več pomoči iz tujine za to, da bomo lažje vse skupaj sestavili. Ni stvar odločitve enega ali dobre volje enega ministra ali drugega. In bodimo realni. Pri tako visoki škodi, kdorkoli danes daje nerealne obljube, da bo stvari uredil takoj, pa še bolj hitro, ta dela škodo državi. In jaz res, res pozivam vse, da se zavedamo teže te katastrofe, da vemo, da so nekateri bolj prizadeti, drugi manj. Da se držimo vsi tega, da, ko bodo prioritete postavljene, so res take, da si, da damo prednost tistim, ki si ne morejo pomagati sami, potem pa, da skupaj ta problem naslovimo. Res ni ne prostora, ne časa za kupčkanje. Ne med ministrstvi, še manj med politiki.”

Gradilo se bo nadomestne hiše

Golob je napovedal, da bo vlada za takojšnjo intervencijo v infrastrukturo namenila več kot sto milijonov, da se prebije do ljudi, do vseh zaselkov, vzpostavi osnovno infrastrukturo, kot je elektrika in voda. Premier je napovedal, da bo to plačala država, čeprav gre praviloma za lokalno infrastrukturo. Napovedal je takojšnje srečanje z združenji županov in občin, da bi pogledali, kako je še mogoče ukrepati v prihodnjih dneh. Golob pa je povedal: “Pripravljamo za jutrišnjo sejo vlade paket, s katerim bomo ljudem, nekateri so izgubili vse in groza je nepredstavljiva in sem jo podoživel tu na terenu, pomagali tudi konkretno s finančno pomočjo. Vključno s tem, da bomo šli v nadomestne gradnje za tiste, ki so izgubili hiše.” Na opozorilo voditeljice Rosvite Pesek, da nobena občina nima v načrtih denarja za sanacije takšnega obsega, je Golob odgovoril: “Zakaj 30 let na to ni nihče pomislil? Mi smo zakon, ki točno to predvideva, na vladi sprejeli v soboto, en dan po poplavi. Ta zakon, jutri ga bomo še amandmirali, je že na izredni seji državnega zbora, ki smo ga ravno tako sklicali. Od takrat naprej, in jaz verjamem, da bo podpora vseh političnih strank tukaj enotna, od takrat naprej bo pavšalno, se pravi akontativno predplačilo za ocenjeno škodo občinam prvič v zgodovini Slovenije možno. In to bomo izpeljali. In to ni nekaj, kar bi se spomnil kdorkoli drugi kot ta vlada.”

Opozoril je še, da so deset milijonov evrov že nakazali humanitarnim organizacijam, ki lahko pomagajo tudi konkretnim posameznikom v stiski: “To je prvi deset milijonov za to, da se jih najprej razdeli tistim, ki so najbolj potrebni. Sem že povedal dve dni nazaj, če bo potrebno, bomo ta sredstva povečevali, dokler ne bo prišla pomoč do vseh.” O tem, kako rešiti stisko velikega števila ljudi, ki so ostali povsem brez bivališč, ker jim jih je odnesla voda, je Golob povedal, da tudi to ne bo trajalo leta in nadaljeval, da bo pa par mesecev. Do takrat bodo ljudje, ki so brez strehe, finančno pokriti s strani države. Nekateri od njih bodo dobili stanovanja. Nekateri od njih bodo mogoče želeli ostati v domačem kraju pri znancih. O gradnji novih hiš pa je dejal: “Danes smo se prvič pogovarjali o tem, da gremo po sistemu nadomestnih gradenj, da država skupaj z občinami, ki bodo morala priskrbeti zemljišča, na to pač država ne more vplivati, občine priskrbijo zemljišče, občine poskrbijo na račun države za komunalno opremljanje teh zemljišč, potem pa država postavi nadomestne objekte za tiste, ki so izgubili v tem primeru streho. Ti objekti bodo tipski. Šli bomo v partnerstvo s slovenskimi proizvajalci montažnih hiš in bomo te objekte, tipizirane, po celi Sloveniji, tam, kjer so potrebni, postavili in jih dali na razpolago ljudem.”

Tudi Ukrajina nam je poslala helikopter

O pomoči, ki prihaja v državo iz tujine, je predsednik vlade povedal:  “Niso nam ponudili pomoč samo v Evropski uniji. Ponudili so nam pomoč tudi v državah zahodnega Balkana. Vsak bo pomagal na tisti način, kot bo lahko. Jaz verjamem, da ravno s to solidarnostjo, mednarodno, tudi sanacijo, bistveno hitreje lahko pokrenemo, tudi z vidika ljudi, se pravi tudi z vidika usposobljene delovne sile. Govorili ste o geologih prej. Govorite lahko o statikih, ki bodo morali pregledovati mostove. Vso to, če hočete tudi delovno silo, bomo preko mednarodnih organizacij, če bo potrebno, pripeljali v Slovenijo. Ravno hiter odziv na gradbeni mehanizaciji je pokazal, da so države v soseščini, pa tudi malo dlje pripravljene prisluhniti in priti na pomoč. Mimogrede. Celo Ukrajina je poslala svoji helikopter, kar pomeni, da pri solidarnosti res ni meja.”

Dan solidarnosti in prispevek države za delavce: V pogovoru za POP TV je premier včeraj napovedal, kako bodo dopolnili interventni zakon, ki ga danes sprejema državni zbor in da bo razglašen tudi dan solidarnosti. Napovedal je dva dodatna ukrepa v zakonu in dan solidarnosti tako: “Ukrep višje sile ne prihoda na delo, se pravi, ko nekdo ne more zaradi naravne nesreče priti na delo, bo upravičen do prispevka države v višini 80 odstotkov. Na drugi strani pa čakanje, instrument čakanja na delo, takrat, ko te na to napoti delodajalec, bo tudi država to sofinancirala v višini osemdeset odstotkov njegove plače. Se pravi gremo z dvema ukrepoma, ki sta se izkazala v času pandemije kot zelo učinkovita, ker želimo zadržati delovna mesta v podjetjih in hkrati omogočiti ljudem, ki zaradi višje sile želijo biti doma in urediti svoj dom, da to tudi počnejo. Hkrati imamo pa jutri še en predlog in to je, da 14. avgust, to je naslednji ponedeljek razglasimo za dela prost dan. To najverjetneje bo dan solidarnosti, ker si želimo da na ta dan dejansko se posvetimo vsi temu, da lahko ne samo svoj dom očistimo, ampak da pomagamo tudi znancem in sosedom. Želimo si, da bi čez praznike, ki prihajajo Slovenija to solidarnost, ki jo je izkazovala v prvih dneh po katastrofi lahko dejansko zaključila tudi praznike, v istem duhu – v duhu solidarnosti, v duhu pomoči svojim bližnjim.”