Po cenzuri, ukinitvi odzivov bralcev, ukinjen še Žiga Turk

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:33 pop

Po cenzuriranju moje kolumne in člankov o prikrivanih povezavah novinarjev z vladajočimi politiki in ukinitvi možnosti odzivanja bralcev pod članki je odgovorni urednik Siol.net Mihael Šuštaršič prekinil še sodelovanje s kolumnistom Žigom Turkom po kolumni, ki jo je ta napisal o sodnem dnevu, ki je državo doletel zadnji teden s poplavami.

Sodelovanje je Šuštaršič odpovedal, ker je Turk opozoril, da ga na spletnih omrežjih številni kritizirajo zaradi objavljenih vsebin ob kolumni, s katerimi nič nima. Na naslovnici je uredništvo, denimo, poskušalo bralce privabiti z bolj udarnim dodatnim naslovom ob tistem, ki ga je ponudil avtor. To je precej običajna praksa, da bi povečali branost. Namesto “Sodni dan”, so kolumno naslovili: “Človeških žrtev ekstremnega vremena je čedalje manj.” Sporočilo je bilo, čeprav kopiran stavek iz komentarja, precej drugačno od vsebine kolumne. Pomemben je bil kontekst. Izmikanje odgovornosti za to in pripisovanje odgovornosti za to avtorju, je precej otročje. A to še ni bilo najbolj nenavadno. Še bolj presenetljiva je bilo poniževanje avtorja, ki ga je zagrešil odgovorni urednik Šuštaršič. Zapisal je, da Turk “resnici na ljubo niti ni tako bran”.

Tako:

Šuštaršiča so vladajoči, neuradno Vesna Vuković, lani konec leta nastavili na vrh Siol.net, ko so me kot odgovornega urednika predčasno odstavili tako, da so predčasno zamenjali nadzornike in vrh Slovenskega državnega holdinga (SDH), nadzornike in vrh državnega Telekoma in še direktorja TSmedie Rajka Geriča, ki izdaja Siol.net v okviru Telekoma.

Turka je kot kolumnista Šuštaršič podedoval. Kolumne je Turk za Siol.net pisal tudi že, ko še nisem bil urednik. A so ga v preteklosti ob menjavah, ki si v medijih v državnih lasti pogosto hitro sledijo, že “ukinili”. Ko sem leta 2020 prevzel položaj odgovornega urednika, odgovornega urednika prej dalj časa sploh ni bilo, sem položaj rednega kolumnista Turku ponovno ponudil. Kot tudi Tomažu Štihu, ki je kolumne pošiljal iz Velike Britanije in se je, da izdam drobno skrivnost, zanje odrekel honorarju. Na začetku v času Covida v humanitarne namene, pozneje pa v dobro uredništva.

Svoje delo sta kot kolumnista pod novim urednikom nadaljevala Turk in nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, ki sem ga za sodelovanje zaprosil, ko je Miha Mazzini vztrajal, da ne more več in da potrebuje daljši odmor.

Pri Mazziniju so na spletu bolj z desne občasno pritiskali name, da bi ga moral ukiniti. Ker se z njegovimi pogledi niso strinjali. Kot so zadnje dni z leve pritiskali na Šuštaršiča.

Bili so, ko sem bil urednik, kdaj tudi konflikti s konflikti s kolumnisti zaradi naslovov, ki smo jih za branost izbrali v uredništvu ali napak, ki smo jih zagrešili pri opremi člankov. Turku sem nekoč celo dejal, da naj me raje, kot da protestira po družabnih omrežjih, pokliče, ker sem napako, ki smo jo zagrešili, spregledal, njegova opozorila na spletu pa nekaj časa tudi. Ob sobotah zjutraj skoraj vedno pišem svoje nedeljske kolumne in manj spremljam spletna omrežja. Če bi poklical, bi hitreje rešili težave. A na misel mi ni prišlo, da bi zaradi takšnih konfliktov prekinil sodelovanje. Morda najbolj komičen dogodek ob kolumnistih je bil ob Mihi Mazziniju, ko me je političarka SD Sonja Lokar prosila, če bi lahko njegovo kolumno objavili v nekem glasilu, ker jih je tako navdušila. Pa sem ji odgovoril, da to ne smejo, lahko pa objavijo povezavo na kolumno. Torej sliko in naslov. Ker za dodatne klike smo pa vedno zainteresirani. Tudi iz omrežja SD.

Ko je prišel Šuštaršič, je razglasil, da takšne povezave na dobra avtorska dela uredništvo Siol.net zaračunava. Lokarjeva nam ni. Tudi Siol.net njej ne.

Da kolumne Turka ne bi bile brane, pa preprosto ni res. Se pa branost kolumnistom spreminja in je odvisna od številnih faktorjev. A vsak avtor, ki pritegne sto tisoč bralcev s kakšno kolumno, si zasluži veliko spoštljivost. In Turk je sodil med takšne. Denimo, s to kolumno:

Da takšnemu avtorju odgovorni urednik, za katerega močno dvomim, da je s svojimi zapisi, s katerimi se bolj redko izkaže, doslej dosegel vsaj podobno branost, zapiše, da “niti ni tako bran”, se mi zdi škandalozno.

Branost pa tudi ni vse in celo, če bi kak avtor res ne bi bil več bran, se to ne piše javno. Sramota je za urednika. Pa tudi nevarno: morda pa ni bran, ker je cel spletni portal zaradi slabega urednikovanja vse slabše bran, ker je izgubil zaupanje tistih, ki so za medij res pomembni.

To pa nista Vesna Vuković in Robert Golob. To so bralci z leve in desne.