KPK proti spreminjanju financiranja strank na hitro. Poslanci se požvižgajo. Izredna seja bo.

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:34 pop

Na izredni seji tik pred začetkom parlamentarnih počitnic nameravajo poslanci ta teden na hitro spremeniti zakon o političnih strankah, da bi svojim strankam zagotovili več denarja za volilne kampanje, znižali globe za kršitve in spremenili način delitve, da bi bil poslej manj velikodušen do strank, ki nimajo zastopnikov v državnem zboru. To bo že druga odločitev o denarju za stranke v kratkem času. Prejšnji teden so vodje poslanskih skupin že podvojili višino dotacij svojim strankam v finančnem načrtu parlamenta za naslednji dve leti. Dotacije so najpomembnejši vir denarja političnih strank.

Spreminjanje pravil financiranja strank po skrajšanem postopku ni primerno, je poslance pisno pred tednom opozorila komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Robert Šumi. A so na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič (Svoboda) vodje poslanskih skupin podprli skrajšan postopek, češ da gre za manj zahtevne spremembe ureditve. Danes pa bodo na zahtevo poslancev Svobode, SD in Levice odločali še o sklicu izredne seje parlamenta, da bi te spremembe, ki jim omogočajo dodatna nakazila proračunskega denarja na račune svojih strank, na hitro tudi uzakonili. Prvi podpisnik je vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.

Da ne gre za manj zahtevne spremembe ureditve, ki bi lahko odločali na vrat na nos, je KPK opozorila tako:

Komisija poudarja, da je zakon o političnih strankah (ZPolS) po svoji vlogi nedvomno zakon sistemske narave in zato ni primerno, da se ga spreminja po skrajšanem zakonodajnem postopku. Predlagatelji sami navajajo, da začetki sedanjih predlaganih sprememb segajo v leto 2014, v čas po zadnji noveli ZPolS, ki se je izkazala za preveč zapleteno. Glede na dolgotrajnost razreševanja izzivov ter glede na pomen ZPolS v sistemski ureditvi temeljev demokracije Komisija ne vidi razloga za hitenje – ravno nasprotno, prav v tem primeru bi bilo najbolj ustrezno spreminjanje zakonodaje izvesti po rednem zakonodajnem postopku skladno z uveljavljenimi pravili in ob široki razpravi vseh zainteresiranih deležnikov – tudi političnih strank, ki v državni zbor niso bile izvoljene na zadnjih volitvah – ter širše javnosti. Komisija meni, da mora, tudi zaradi zatrjevane integritete sedanje koalicije (z zadostno večino za sprejem tega predloga zakona), diskusija še toliko bolj upoštevati mnenja tako opozicijskih strank kot tudi strank, ki na volitvah niso pridobile zadostne podpore za uvrstitev v državni zbor. Komisija meni, da se to lahko zagotovi le preko rednega zakonodajnega postopka.

Vodje poslanskih skupin bodo v kolegiju predsednice državnega zbora razpravljali o sklicu izredne seje parlamenta, na kateri bi konec tedna spremenili zakon o političnih strankah tako, da bi ti isti vodje poslanskih skupin iz parlamenta na račune svojih strank lahko nakazali več denarja, ki ga v parlamentu dobijo za strokovno pomoč poslancem. Po novem pa strankam za ta nakazila ne bi bilo več treba tudi zares zagotavljati nobene strokovne pomoči poslancem. Hkrati pa bi vrnili star način delitve dotacij strankam. Pred desetletjem, ko je vlado vodila Alenka Bratušek (takrat PS in SAB, danes Svoboda), so poslanci odločili, da bodo namesto desetine delili četrtino celotne vsote za dotacije v enakih zneskih med vse stranke, ki jih je volil vsaj odstotek volivcev. Preostanek pa v odvisnosti od števila volivcev. To je finančno koristilo najmanjšim strankam izven parlamenta. Zdaj bi spet vrnili star sistem, ki pomeni več denarja za največje stranke. To bi najbolj koristilo Svobodi, katere vodja poslanske skupine Borut Sajovic spremembo tudi predlaga. Spremenjen način delitve dotacij bi, tako je predlagano v prehodnih določbah, obveljala po naslednjih volitvah.

O spremembah, ki jih poslanci uzakonjajo na hitro, da bi bilo čim manj javnega prahu, ima obsežne pomisleke zakonodajno pravna služba. Tudi o ustavnosti. Takšni so:

Celotno mnenje KPK o spremembi zakona o političnih strankah pa je takšno: