Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šketa: Storili smo, kar nam je velevalo dogajanje. Že prvi dan po nastopu vojne.

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 13th april 2023, 08:18 pop

Ali je Drago Šketa, ki bila januarja lani, tik pred napadom Rusije na Ukrajino, na obisku v Moskvi, primeren, da bi bil še šest let šef slovenskih tožilcev, bo danes razpravljala mandatno volilna komisija državnega zbora. Pričakovati je, da bodo kandidata iz opozicije zaradi ravnanj v preteklosti kritizirali, poslanci vladnih strank pa ga bodo prav zaradi tega kot zelo primernega predlagali državnemu zboru. Nazadnje je Šketa pozornost pritegnil, ko je januarja lani v Moskvi ob 300 letnici ruskega tožilstva s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja med ruskim in našim tožilstvom. Bilo je tik pred napadom Rusije na Ukrajino.

Šketa je poslancem v mandatno volilni komisiji pojasnil, da je šlo pri njegovem lanskem obisku Moskve le za strokovno sodelovanje. Po napadu Rusije na Ukrajino pa je podpisan sporazum o sodelovanju takoj preklical. “Mi smo storili, kar nam je velevalo dogajanje. Že prvi dan po nastopu vojne,” je med drugim poslancem o svojih »mednarodnih odnosih« z Rusijo povedal Šketa. Kot sem v članku napovedal je koalicijska večina v mandatno volilni komisiji državnemu zboru na koncu predlagala, naj ga Šketo ponovno izvoli za generalnega državnega tožilca. Za to je bilo deset poslancev, proti pet.

Krasnov je bil že od marca 2021 na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov …) v vseh državah Evropske unije. Krasnov je torej med osebami, ki bi jih morali evropski tožilci preganjati in onemogočati. Naš tožilec pa je sklepal dogovore z njimi o tem, kako bi skupaj izvajali tožilski pregon in sodelovali.

Drago Šketa in Igor Krasnov januarja 2022 v Moskvi. Foto: Vrhovno državno tožilstvo

Del proslavljanja obletnice tožilstva v Moskvi je bil tudi sprejem pri Vladimirju Putinu. Šketa je, ko sem javnost opozoril na nenavadnosti obiska med 11. in 14. 1. 2022, zanikal, da bi bil v Moskvi na obisku pri Putinu. S tožilstvo so zapisali: “Generalni državni tožilec nikoli doslej ni bil na obisku pri predsedniku Vladimirju Putinu. Med svojim obiskom se je udeležil osrednje slovesnosti ob 300 letnici tožilstva Ruske federacije, ki jo je predsednik Putin otvoril z nagovorom.

Drago Šketa Foto: DZ/Matija Sušnik

Iz Evrope je bil na slovesnosti v Moskvi lani še slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka. Na Slovaškem je bil zaradi poti Žilinke v Moskvo škandal z zahtevami po odstopu tožilca. Tudi Žilinka je v Moskvi podpisoval nekakšen dogovor o sodelovanju tožilcev.

Iz tožilstvo so, ko sem o tem poročal, trdili, da so bili v Moskvi še številni predstavniki tožilstev evropskih držav, a niso navedli imena niti enega samega šefa tožilstev evropskih držav. Da imen ne bodo razkrili, so vztrajali tudi, ko sem zanje posebej prosil. Ker gre za uradne obiske predstavnikov državnih institucij, si drugih razlogov za prikrivanje kot to, da takšnih v Moskvi ni bilo in da na našem tožilstvu manipulirajo, skoraj ni mogoče zamisliti. Trdili so: “Na slovesnosti so bili prisotni generalni tožilci in predstavniki pravosodja iz 34 držav, prav tako pa tudi predstavniki različnih organizacij, med drugim Mednarodnega združenja tožilcev (IAP), OECD in Sveta Evrope ter ruski tožilci. Izmed držav članic EU so bili poleg predstavnikov slovenskega državnega tožilstva prisotni še predstavniki tožilstva iz Hrvaške, Slovaške, Romunije, Italije, Grčije in Belgije. Slovenski državni tožilci torej še zdaleč niso bili edini predstavniki izmed držav članic EU. Razen tega so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih drugih evropskih držav.”

Podobno mi iz tožilstva najprej niso bili pripravljeni poslati programa sodelovanja, ki so ga podpisovali, češ da jim tega ne dovoli zunanje ministrstvo. Ko so iz zunanjega ministrstva uradno zahtevali popravek te neresnične trditve, so si na tožilstvu premislili in razkrili program, ki vsebuje še veljavne obveznosti:

Leta 1969 v Mariboru rojeni Šketa ima resne možnosti, da bo danes dobil večino v mandatno volilni komisiji in da bo v državnem zboru ponovno izvoljen za generalnega državnega tožilca, stranke vladajoče koalicije Svobode, SD in Levice ga namreč podpirajo, podprla pa je kandidaturo že januarja tudi vlada.

Bolj kritični so v opoziciji, še posebej zaradi vloge, ki jo je imel v primeru zlorab represivnih organov za diskreditiranje nekdanjega mariborskega župana in poslanca SLS Franca Kanglerja. Ker ima večino levica, Šketi kritike z desne možnosti izvolitve povečujejo.

Vlogo Škete so poslanci z desne poskušali preveriti tudi s parlamentarno preiskavo. A je to prepovedalo pet ustavnih sodnikov, ki so onemogočili tudi preverjanje dela sodnikov v primeru Kangler. Da dela tožilca v že zaključenem primeru poslanci ne smejo preverjati, ker bi to bil poseg v konkreten primer in s tem neodvisnost tožilcev, so glasovali sodniki Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Klemen Jaklič in Marko Šorli sta bila proti.

Odločitvi večine, da ravnanja tožilcev proti politikom ni dopustni preiskovati, je sodnik Klemen Jaklič nasprotoval z argumentom, ki ga je povzel v ločenem mnenju:

“Zlorab v tožilskih vrstah po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj tožilcev v okviru parlamentarne preiskave (četudi o sklopu že odločenih konkretnih primerov) ne bi bilo dopustno klicati niti na pričanje. Koncept tožilske neodvisnosti, ki je seveda pomemben, v uveljavljenih demokratičnih družbah nikakor ne gre tako daleč, da bi obenem v celoti preprečil parlamentarne preiskave zoper namerne zlorabe tožilske funkcije. Nasprotno, takšne preiskave so, kot so pokazale podrobne primerjalne študije, v demokratičnih družbah redni sestavni del mehanizma zavor in ravnovesij v okviru načela delitve oblasti. Odločitev večine, ki ta dejstva pred slovensko javnostjo zataji (zgolj tako pa doseže svoj rezultat odločitve), ne temelji na resničnih dejstvih in s tem tudi ne na pravnih argumentih, zato je nisem mogel podpreti.”

Na posnetku so ruski veleposlanik Doku Gapurovič Zavgajev in predsednik vrhovnega sodišča ruske federacije Vjačeslav Lebedjev.

Na posnetku so ruski veleposlanik Doku Gapurovič Zavgajev in predsednik vrhovnega sodišča ruske federacije Vjačeslav Lebedjev na obisku pri šefu tožilcev Dragu Šketi. Fotografijo je maja 2019 objavilo tožilstvo na svoji spletni strani.

V obsežni seriji političnih obiskov, pri nas sta bila Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je dogajal po okupaciji Krima in pred poskusom okupacije Kijeva, je vrh ruskega pravosodja obiskal vrh slovenskega, na slavnostni večerji v restavraciji na Ljubljanskem gradu pa se je pojavil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki ga tožilstvo, skupaj z njegovimi sinovi, preganja, sodstvo mu sodi, a hkrati si, ko ni kamer, veselo nazdravljajo.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (3)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu