Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Beg ruskih Migov-31 iz Belorusije, padel še en Su-25, v Bahmutu se Ukrajinci še borijo

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 9th april 2023, 08:03 dop

Ukrajinci so objavili posnetek sestrelitve ruskega reaktivca, šlo naj bi za Su-25. To je enosedežni dvomotorni reaktivec, ki ne doseže nadzvočne hitrosti. Na posnetku se vidi tudi padalo, kar kaže, da se je pilot verjetno pravočasno izstrelil. Iz Belorusije pa poročajo, da bi naj Rusija od tam na svoje ozemlje umaknila vse tri nadzvočne reaktivce MIG-31K, oborožene s hipersoničnimi raketami Kinzhal. Te rakete, na katere je mogoče namestiti tudi nuklearne konice, so bile razvite za uničevanje letalonosilk, v vojni z Ukrajino pa jih Rusija uporablja za povsem drugačne cilje. Zaradi izjemne hitrosti jih Ukrajinci doslej niso bili sposobni sestreliti. Dvomotorni prestrezniki Mig-31K so poleteli proti Rusiji, ko sta se ruski predsednik Vladimir Putin in Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko srečala v Moskvi. Po izjavah Lukašenka po srečanju se zdi, da nima interesa, da bi svojo državo dodatno vključeval v spopade v Ukrajini, ker bi to zelo verjetno pomenilo njegov politični konec v Belorusiji, hkrati pa skuša ohraniti dobre odnose s Putinom, ki slovi po tem, da njegovi nekdanji zavezniki in prijatelji padajo skozi okna, če se preveč oddaljijo od politike Moskve ali kako drugače Putina spravijo v slabo voljo.

Posnetek, kako bi naj padel Su-25, je takšen:

Objavljen je bil tudi posnetek, ki bi naj kazal isti dogodek iz ruske strani:

Trije Migi-31K so iz vojaškega letališča v bližini Minska odleteli v Rusijo, ni pa jasno, kje so »parkirani« po novem. Mogoče je, da jih je Rusija prerazporedila, da jih Ukrajinci ne bi napadli z droni. V tem primeru so se »umaknili«. Zbežali po domače. Mogoče je tudi, da so jih prerazporedili, da bi jih lahko bolje uporabili v pomoč svoji vojski v ofenzivi, za katero Kijev že dalj časa pripravlja svojo vojsko. Šibka točka Ukrajine so letala. Ukrajinci so dobili moderne zahodne tanke, pehotne oklepnike, topništvo, protiletalsko orožje. Najnovejših letal in helikopterjev pa nimajo. Ukrajinski piloti največ letijo z MiG-29, eden je na posnetku.

Mig-29

Ta letala je po letu 1997 uporabljala tudi vojska socialistične Jugoslavije. Najprej so dobili dva dvosedežna, pozneje še 14 enosedežnih. V spopadih na Balkanu ta letala niso bila veliko uporabljena, sta pa dva bombardirala Banske dvora na Hrvaškem, kjer je bil sedež hrvaških oblasti. Pravi ognjeni krst so jugoslovanski Mig-29 doživeli med napadom Natovih letal leta 1999, ko je bila večina jugoslovanskih Migov uničenih. Večina v zraku, nekaj tudi na tleh. Srbija je podedovala pet reaktivcev, ki so »preživeli«. Pozneje jih je kupila še več.

Migi-31K so oboroženi s hipersoničnimi raketami Kinzhal. Kadarkoli so zadnje leto ti reaktivci poleteli, so po Ukrajini zadonele sirene za nevarnost pred zračnim napadom. Domet teh raket je do 3.000 kilometrov, dosegle pa bi naj več kot dvanajstkratno hitrost zvoka. Gre za rakete, ki jih je ruska vojska prvič dobila leta 2017. Izstrelijo jih lahko iz Migov-31 ali bombnikov TU-22M3. Teh raket Ukrajina doslej ni bila sposobna sestreliti, največ jih je Rusija doslej nad Ukrajino izstrelila v napadu marca: šest hkrati. Ali so hipersonično raketo sposobni ustaviti najnovejši protiletalski sistemi, ki jih Ukrajina dobiva zadnji mesec (denimo, Patriot sistemi) ni povsem jasno. Eden od ruskih Migov-31K, ki lahko izstreli te rakete, bi naj oktobra lani strmoglavil na Krimu po vzletu, pilot je umrl, kopilot bi se naj pravočasno izstrelil. Rusija informacij o tem dogodku uradno ni potrdila.

MiG-31 je nadgradnja MiG-25, ki je zmogel več kot trikratno hitrost zvoka. Nadgradnja Mig-31 je prvič poletela leta 1975, izdelali so jih okoli 400. Izdelovati so jih prenehali leta 1994, do leta 2020 so jih nameravali vse poslati med staro železo, a so načrte spremenili in jih modernizirali, začeli pa tudi razvoj naslednika.

Na fronti so včeraj najbolj srditi spopadi potekali v Bahmutu, zasebno vojska Wagner in ruska vojska bi naj zasedli že okoli 80 odstotkov mesta, a Ukrajinci niso zbežali, umikajo se postopoma in cena, ki jo mora ruska stran plačati za zasedbo in okupacijo, je velikanska.

Zdi se, da pa je na drugih delih fronte nekakšno zatišje. Mogoče je, da se obe strani pripravljata na drugačen način bojevanja v naslednjih mesecih.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu