Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Prispevki bralcev: Je boljši Logar ali Pirc Musarjeva?

Last Updated on: 20th december 2022, 11:46 pop

V času pred volitvami referendumi Spletni časopis objavlja mnenja bralcev portala o dilemah odločanja. Prispevki niso oglasni in ne plačani.

avtor: Irena Dolenc

PRED NAMI JE DRUGI KROG PREDSEDNIŠKIH VOLITEV

Kako se boste pa vi odločili? Pri odločitvi vam lahko pomaga kratka anketa s tremi vprašanji.

Pluralizem ali depolitizacija?

Elon Musk je napisal tvit: »Ker je sedaj predsednik in parlament ene barve, volite druge. Demokracija deluje najbolje, če se morajo pogajati. Ker bo Twitter nepristranski, bo kritičen do vseh.«

Begunci si želijo v pluralno Anglijo, Švico, Ameriko,… države, kjer se stranke na oblasti menjajo, opozicijske stranke kontrolirajo oblast in nenehno so politični spori. Pluralna je RTV, novinarji in mediji. Ne tolerirajo tožilcev, sodnikov, policajev in učiteljev, ki bi bili pristranski po barvi kože ali politični prepričanosti.

In begunci si ne želijo v Rusijo, Kubo, S. Korejo in Venezuelo, kjer je jasno, kdo je na oblasti in so morebitni opozicijski voditelji zaprt ali mrtvi, prav tako razmišljujoči novinarji, tožilci in sodniki. Oblastniki so depolitizirali družbo kot nekdanji kralji in cesarji.

Ocenite neodvisnost predsedniškega kandidata, kateri kandidat je bolj pluralen in ni odvisen od strank, ki zagovarjajo totalno oblast?

Ocenite, ali je Anže Logar za pluralizem in ni odvisen od strank, ki zagovarjajo totalno oblast?

View Results

Loading ... Loading ...

Ocenite, ali je Nataša Pirc Musar za pluralizem in ni odvisna od strank, ki zagovarjajo totalno oblast?

View Results

Loading ... Loading ...

Navezanost na Rusijo ali na Zahod?

V EU imamo spet agresorsko vojno, Rusija uničuje Ukrajino in jo želi podrediti.

Ker je bila Rusija do leta 1990 v hladni vojni z Ameriko, so se ljudje in stranke opredeljevali in se povezovali z enimi ali drugimi.

Slovenija je do današnjega dne v skupini 10 držav, ki so najbolj nenaklonjene Ameriki, kar bi težko rekli, da je slučajno. Zato so mnenja o rusko ukrajinski vojni še bolj deljena kot drugje po svetu. Nekateri trdijo, da je bil Putin prisiljen odreagirati na širitev Nata? Cerarjeva in Šarčeva vlada je bila več kot desetkrat v Moskvi in nikoli v Washingtonu. Putin je dve leti po zasedbi Krima imel govor pri Ruski kapelici, sredi EU in Nata. V sedanji vladi je stranka, ki se aktivno zavzema za izstop iz Nata. Plačali bomo 70 mio € pogodbene kazni zaradi odpovedi nakupa sodobnih nemških pehotnih vozil. Ali je to Putinu všeč? Kučan in Turk, bivša predsednika in še desetine uglednih Slovencev se zavzema za prenehanje oboroževanja Ukrajine ter podpirata kandidaturo Nataše Pirc Musar. Je taka navezanost nevarna?

Ocenite neodvisnost predsedniškega kandidata od pro-ruskega bloka?

Ocenite neodvisnost Anžeta Logarja od pro-ruskega bloka?

View Results

Loading ... Loading ...

Ocenite neodvisnost Nataše Pirc Musar od pro-ruskega bloka?

View Results

Loading ... Loading ...

Upravičena in sporna privatizacija?

Leta 1990 smo bili pred nemajhnim izzivom: država je bila lastnik skoraj vsega in je bila kot vse socialistične države slab gospodar. S spremembo ustave je bilo premoženje ljudi spet zaščiteno, omogočeno je bilo podjetništvo, vračala se je zaplenjena lastnina in pričel se je zelo dolgotrajen proces priznavanja zasebne pobude.

Ta proces je nudil izredne priložnosti bogatenja najbolj drznim in politično povezanim. Ker so sodstvo, mediji, šolstvo in uradništvo ostalo v kadrovski kontinuiteti, vsi predsedniki od leta 1945 so bili leve politične usmeritve in ker smo 2/3 časa imeli leve vlade, je zgolj normalno, da so največ priložnosti bogatenja, legalnega in kriminalnega, omogočale navezave na leve politike.

Publicirane so bile lastniške hobotnice ne-transparentnega financiranja v izvedbi Nataše Pirc Musar in njenega moža, ugašanja in odpiranja firm po davčnih oazah, zapiranja desetine firm s stotinami izgubljenih služb, obstajajo dokumenti. Kaj menite, ali je OK, da je bodoči predsednik verjetno ujetnik omrežja, ki ga lahko nenehno izsiljuje z grožnjo nelegalnega finančnega poslovanja?

Ocenite neodvisnost predsedniškega kandidata glede spornih privatizacijskih poslov?

Ocenite neodvisnost Anžeta Logarja glede spornih privatizacijskih poslov?

View Results

Loading ... Loading ...

Ocenite neodvisnost Nataše Pirc Musar glede spornih privatizacijskih poslov?

View Results

Loading ... Loading ...

Matjaž Jarc: Če država določa vsebino RTVSLO, naj jo sama plača

Avtor: Matjaž Jarc

Politiki se prepirajo med sabo, novinarji se prepirajo med sabo … Čisto dovolj, da se prepirajo tudi državljani. Tako bi človek pomislil, če bi preveč intenzivno spremljal notranjepolitične novice. Precej drugačna pa je videti vsakodnevna stvarnost v okolju, kjer živimo: v glavnem je vse mirno, strpno, prijazno … skratka, v državi vlada dragoceni mir. Novice pa vendarle spremljamo in mimogrede opazujemo, kako težka je služba novinarjev; upoštevati morajo voljo lastnikov in političnih pokroviteljev, vzbujati morajo pozornost za vsako ceno, kajti njihove novice so tržno blago. Bolj ali manj so resnične zlasti z vidika te ali one politične propagande, zaradi neusmiljene konkurence pa vse bolj senzacionalistične. In na žalost zapisane vedno bolj površno, v vedno slabšem jeziku. Vsa čast redkim izjemam.

Trg lastnikom medijev narekuje zniževanje stroškov, zato se obseg posameznega medija in število zaposlenih v njem zmanjšujeta; lektorji so vse manj vključeni v proces, vsebine pa vse bolj okrnjene, zreducirane predvsem na fotografije, politiko in šport. Odpadli so literarni dodatki, kritike kulturnih dogodkov, stripi, podlistki, reportaže … Kot da se je skrajšal čas, v katerem bralec/poslušalec/gledalec itak ne bi utegnil spremljati še česa, razen gole politične in ekonomske propagande, začinjene z nekaj kolumnami. Nekdo, ki z mediji živi že več desetletij, bi temu primerjalno rekel – živ dolgčas.

Mogoče bi lahko merili dejavnosti javnega zavoda RTVSLO z drugimi merami. Tukaj smo lastniki vsi državljani. Če bi jaz gledal televizijo in poslušal radio, bi pričakoval od slovenske javne radiotelevizije vsaj nekaj programa po mojem okusu, na živce bi mi šlo vse, kar bi bilo zunaj teh okvirov. Slednjega bi bilo najverjetneje več, zato raje nimam televizorja in si redke oddaje RTVSLO izberem in pogledam na spletu. Meni bi bilo pošteno zaračunati ogledovanje spletne strani MMC in vsake gledane televizijske oddaje posebej. Ker pa bi bilo to zaenkrat težko evidentirati in obračunavati (premalo zaposlenih??), naj vsaj do tedaj, ko bo kaj takega možno, prevzame financiranje javnega zavoda državni proračun. Država kot ustanovitelj z akti in političnim vplivom itak v veliki meri določa okvirno programsko shemo, pa naj še plača za njeno izvajanje. Glede na to dejstvo bi bilo najbolje, da ustanovitelj in v njegovem imenu vlada imenuje vodstvo, sklene z njim pogodbo za čas svojega mandata, v njej pa naj bodo določene poslovne in programske zahteve. Za čas mandata pravim zato, ker v Sloveniji še ni politične kulture, po kateri bi zakonito imenovana strokovna vodstva zaključevala svoje mandate glede na njihovo vnaprej določeno trajanje. Kar je seveda zelo narobe. Ideja, da bi o programu odločali naši predstavniki, je prekomplicirana. Moji predstavniki v parlamentu (ki sedaj deluje kot neke vrste podaljšek vlade, ta pa je predstavnica mojih predstavnikov na drugi stopnji) naj bi izbrali moje predstavnike v svetu RTVSLO – oziroma kakorkoli bi se temu telesu že reklo – (tretja stopnja), tem pa bi odločitve avtonomno narekoval sindikat zaposlenih novinarjev (četrta stopnja), pri čemer bi zunanji sodelavci ostali brez besede. Pa vsi ostali izvajalci programa, ki niso novinarji in/ali niso člani tega sindikata, tudi. Lepo vas prosim. Tako nekako je oziroma naj bi bilo zdaj. V nove organe upravljanja nacionalnega medija pa naj bi se po novem imenovali celo osebki, ki sploh niso moji predstavniki. To pomeni, da namerava državni zavod brcniti gledalca stran od sebe, takoj ko bo plačal prispevek.

Ampak kaj sploh pišem o tem, saj me RTVSLO v resnici vse manj zanima, zlasti odkar se tam vztrajno manjša delež lastne produkcije in to kljub kadrovski hipertrofiji (ali pa prav zaradi nje), kar traja že desetletja. (Drugače bom govoril, ko bom na Netflixu gledal tudi odlične slovenske tv nadaljevanke.)

,Državljan s pilotom v roki ali tipkovnico pod prsti ne izbira, kakšne, oziroma, katere oddaje bodo predvajane na državnem mediju, ampak ali bo gledal državni ali zasebni, domači ali tuji program. To je dejstvo. Z njim je prekrita osnovna ideja nacionalnega medija, ki je v tem, da naj bi le-ta ohranjal in krepil nacionalno in kulturno identiteto te države in njenih državljanov. Da bi ga torej vsi sprejeli za svojega, druge programe pa šele poleg njega. Zdaj pa smo se v imenu neke samoupravljalske kvaziavtonomije že tako oddaljili od osnovne ideje, da ne vemo več niti tega, kdo so vsi potencialni gledalci/poslušalci/bralci (beri: vsi državljani, ki se jim v ta namen odteguje davščina), niti za katero identiteto ima ta medij poseben pomen. Pričakovana reakcija publike je, da se bo vedno bolj obračala stran od lastnega nacionalnega medija k drugim, boljšim in zanimivejšim, s tem pa tudi stran od lastne kulturne identitete.

Menim, da je zato treba zavrniti nedomišljene ideje novega zakona o RTVSLO, o katerem bo potekal referendum, in jih pred uveljavljanjem potrebnih sprememb krepko domisliti.

In še nekaj: popolna medijska blokada ne nastopi takrat, ko nacionalni medij v celoti prevzame ena politična opcija, ampak takrat, ko ta – v naslednjem koraku – prepove zasebne in tuje medije na svojem območju. Do tega koraka sicer ni daleč, sploh če vidimo, da so že razglašene (glede na postopek sprejemanja tega zakona) izredne razmere, in da namerava oblast na podlagi novega zakona lomastiti po državnem mediju z giljotinami, pod katerimi naj bi padlo več deset vodstvenih glav hkrati.

Vendar pa, preden bo drugi korak storjen, bo zanimanje državljanov za nacionalni program predvidoma padlo še bistveno nižje kot zdaj. Večina nas bo raje spremljala druge medije, dokler nam ne vzamejo še teh. Potem pa so mogoče spet na vrsti knjige.

Če bo elektrika.

Matjaž Jarc je eden ustanoviteljev Studia Opere in baleta Ljubljana, v katerem so se izpopolnjevali mladi slovenski operni solisti, in njegov operativni vodja. Po končanem študiju prava je bil leta 1994 svetovalec ministra za kulturo, leta 1998 vodja sektorja za medije na ministrstvu za kulturo. Po letu 2001 je v zasebnem zavodu za spodbujanje ustvarjalnosti organiziral dejavnosti na različnih področjih kulture, urejal knjižne in glasbene izdaje, ob tem pa bil ves čas dejaven kot avtor glasbe in literature, pa tudi kot avtor in režiser radijskih iger in kratkih video filmov, za katere je prejel nekaj domačih in tujih nagrad. Njegova glasbena dela so izvedli Slovenski komorni zbor Slovenske filharmonije, Simfonični orkester Radiotelevizije Slovenija, Slovenski orkester klarinetov, Kvartet klarinetov Orkestra Slovenske vojske, Celjski godalni orkester, Orkester Mandolina Ljubljana, Orkester Lemberg Sinfonietta, Lviv Chamber Choir, Phoenix Ensemble in številni drugi glasbeniki.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu