Slovenija atrakcija za Maročane na poti v EU

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:02 dop

Strmi rasti števila migrantov, ki prihajajo čez slabo zavarovano mejo s Hrvaško, smo bili priča tudi januarja, kaže poročilo policije o tem, koliko migrantov so ujeli januarja letos. Januarja 2018 so jih ujeli 246, lani 322, letos 595.

Slab nadzor meje in azilni sistem, s katerim naša oblast široko odpirajo migrantom vrata na zahod, sta močan poteg, da prihaja vse več migrantov. Številke bodo zelo verjetno še rasle. Uradne številke policije o ujetih migrantih po črnem prečkanju meje, najbolj spreten del se čez državo pretihotapi mimo policije in jih v statistikah ni, so takšne.

Dogajanje policija sama opisuje tako:

“Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu se spreminja iz meseca v mesec, opazno je predvsem povečanje števila državljanov Maroka in opazen pojav državljanov Egipta v strukturi po državljanstvu. Povečuje se tudi število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je tokrat največ državljanov Maroka.”

Že napoved prošnje za zaščito zadošča, da naša oblast migranta ne vrača več na Hrvaško in da lahko pozneje svobodno nadaljuje pot naprej proti Italiji. Velika večina prosilcev to tudi stori.

Policija povzema, da se je število ilegalnih prehodov državne meje, ki so jih ugotovili januarja, pred letom jih je bilo 322, letos 595 povečalo za 84,8 odstotka. Po državah izvora se je struktura spremenila tako:

Velik je skok števila migrantov iz Maroka, ki so jim vstop omejile mediteranske države, ki so jim veliko bliže in zato izbirajo pot čez Balkan, kjer so vrata čez Slovenijo v EU še odprta.

Na odrta vrata in veliko liberalnost naše oblasti kaže tudi dogajanje, ko je evropsko sodišče za človekove pravice po pritožbi dveh migranatov ugodilo Španiji, da v primerih, ko množica migrantov ilegalno prestopi Schengensko mejo, ti nimajo pravice do individualne obravnave. Več o tej odločitvi, ki jo je prejšnji teden razglasilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), lahko preberete v posebnem članku, kjer opisujem tudi, da se je naša politika odločila za povsem obraten pristop, da omejitve niso dopustne niti v res izjemnih razmerah in temu je na zahtevo varuhinje človekovih pravic pritrdilo tudi naše ustavno sodišče.

Spor izvira še iz časa prejšnje vlade Mira Cerarja, ki je ob uzakonjanju možnosti hitrega vračanja migrantov v izjemnih primerih prišlo do ostrega spora med notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar in šefom DZ Milanom Brglezom. Oba sta bila takrat še v SMC. Brglez, ki je pozneje prestopil v SD, je bil z levim delom dvorane DZ proti možnosti hitrega vračanja, enako kot večina naših ustavnih sodnikov. Bivša notranja ministrica z desnim delom dvorane pa obratno.

Več o teh zapletih lahko preberete v povezanem članku: EVROPSKO SODIŠČE: HITRA VRAČANJA MIGRANTOV PRI MNOŽIČNIH “ČRNIH” PRESTOPIH MEJE SO DOPUSTNA

Hkrati s povečanjem števila ujetih migrantov po nezakonitem prečkanju meje na 595 se je povečalo tudi število vrnjenih. Pretežno na Hrvaško. Skupaj je bilo vrnjenih 367 tujcev Tako:

Celotno poročilo policije o januarskem dogajanju lahko preberete tukaj: