Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Laže o preiskovanju SDS policija ali Šarec? So zbirali podatke za izsiljevanje poslancev?

(Last Updated On: 21/02/2020)

Ko javnost še razburja, ker je direktorica policija Tatjana Bobnar Žanu Mahniču (SDS), Zvonku Černaču (SDS) in Branku Simonoviču (DeSUS) onemogočila preverjanje, ali so na policiji res zbirali podatke za izsiljevanje Zdravka Počivalška (SMC), Aleksandre Pivec (DeSUS) in poslancev, ki se s SDS pogovarjajo o prevzemu vlade, so mi iz policije sporočili, da javnosti ne bodo nič dodatno pojasnjevali svoje trditve o preiskovanju medijskih podjetij in poslov SDS, ki je bila takšna:

“V konkretnem primeru, ki je v preteklih dneh najbolj buril slovensko javnost, preiskovalci NPU ne preiskujejo sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ampak že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.”

Zakaj je to takšna skrivnost?

Bobnarjeva je poslancem iz komisije za nadzor obveščevalcev ta teden onemogočila preverjanje točnosti poročanja Bojana Požarja o tem, da na policiji zbirajo podatke za izsiljevanje poslancev, ker na policiji menijo, da preverjanje podatkov o vpogledih v policijske evidence ni nadzor prisluškovanj ali tajnih sledenj, kar je po njeni oceni edino v pristojnosti nadzornikov obveščevalnih služb.

To je sicer zelo radikalno mnenje in ni jasno, zakaj bi parlamentarni nadzorniki ne smeli preverjati morebitnih hudih zlorab izven področja tajnih priškovanj in sledenj, ki jih na predlog tožilcev policiji odrejajo sodniki.

Da nadzor nad zbiranjem in vpogledi v policijske podatke o poslancih in njihovih družinskih članih, da bi jih izsiljevali, izvajajo že tisti, ki bi naj te zlorabe zagrešili, je precej šibek argument.

Ker predkazenski postopek, ki je povezan s SDS in so ga s policije priznali, poteka že skoraj dve leti, sem policijo prosil, če lahko javnost seznanijo, sum katerega kaznivega dejanja pa preiskujejo. Ker gre za preiskavo, ki je povezana s stranko in mediji, se zdi, da bi policija morala pojasniti, kaj tam počne, da ne bi bilo sumov, da je namenjeno le zbiranju municije za predvolilno obračunavanje novinarskih podpisnikov peticije 571 proti Janši, med podpisniki te peticije je bil tudi premier Marjan Šarec.

Takšnemu zbiranju podatkov smo bili priča v primeru Kangler, curljanje v javnost je vplivalo na “vstaje” v Mariboru, padec župana, zavnitev potrditve mandata državnega svetnika, kar je zagrešil levi del dvorane (ustavno sodišče pa razveljavilo) in propad stranke SLS na volitvah pozneje.

Zadnje dni so podpisnik peticije 571 proti Janši v medijih že obsežno poročali tudi, kaj vse naj bi ugotavljala policija o nekakšnem financiranju SDS iz tujine. Kar policija sicer zanika, da bi sploh preiskovala.

Iz policije so mi, ko sem prosil za podrobnosti, kaj pa preiskujejo, odgovorili tako:

“Zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka ne moremo dati dodatnih informacij, razen, kar je bilo včeraj navedeno v našem odzivu, da gre za razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.”

Kako bi kazenskemu postopku škodovalo, če bi navedli, kaj preiskujejo, je nekoliko težko razumeti. Povejmo z drugega področja: če se zgodi rop, je normalno, da policija pove, da preiskuje rop in da ne trdi, da bi ogrozilo interese preiskave, če bi kdo izvedel, da preiskujejo rop.

Povsem mogoče je, da je trditev o interesih preiskave v primeru SDS izgovor, da jim javnosti ni treba pojasnjevati svojega ravnanja. Ni res, da policija javnosti ni nič dolžna pojasnjevati, ko gre za njen domnevni nadzor največje opozicijske stranke.

Še bolj zapleteno vse skupaj postane, ker pa je premier Marjan Šarec (LMŠ) včeraj posredno znova zatrdil, da pa policija preiskuje financiranje stranke SDS. Tako je to zatrdil premier, ki je januarja odstopil:

“Vse bolj je jasno, da je obisk KNOVS-a na Policiji namenjen ugotavljanju napredovanja preiskav o financiranju stranke SDS, ne pa skrbi za varnost politikov pred prisluškovanjem. Slovenska policija dela strokovno in je vredna zaupanja!”

Zakaj bi komisija za nadzor obveščevalcev (KNOVS) ugotavljala napredovanja preiskave financiranja stranke SDS, če pa policija trdi, da tega ne preiskuje, je težko pojasniti.

Razen, da nekdo laže ali manipulira. Policija ali premier?

Kdo bi lahko bil, lahko odgovorite v anketi:

Kdo manipulira s trditvami o preiskovanju financiranja stranke SDS?

View Results

Loading ... Loading ...

Dodatno nenavadno je, ker nezakonito financiranje stranke, če bi do tega res prišlo, ni kaznivo dejanje. Po zakonu je to prekršek, ki se sankcionira z globo in ni čisto jasno, zakaj bi bila za to sploh potrebna kriminalistična preiskava. Zadošča ugotovitev računskega sodišča, ki medtem končuje poročila po pregledih vseh večjih strank, kako so poslovala v volilnem letu 2018, ki bodo v kratkem tudi objavljena.

Vrhovno sodišče: Javno vedenje o goljufanju v kampanji ni v interesu v javnosti

Je pa posledica revizorskih preverjanj lahko tudi kaj resnejšega in ne le globa. To kaže primer, ko sem kot novinar razkril, da Darko Berlič, ki je bil organizator kampanje za nekdanjega župana Andreja Fištravca, ni plačal polovice računov za župansko kampanjo in za kampanjo liste za občinski svet leta 2014. Zaradi te zgodbe je računsko sodišče izvedlo izredno revizijo. Berlič pa je bil na koncu obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi ponarejanja poslovnih listin. Računov za kampanje ob Fištravcu, ker niso imeli denarja, ni plačevala tudi stranka SD Dejana Židana. Zneski so bili za leto 2014 takšni:

Fištravec, SD, naplačane lokalne kampanje

SD je imela za kampanje iz prejšnjih let še krepko več neplačanih računov. Zakaj točno je bil Berlič obsojen, pa vam natančno ne morem povedati, ker je vrhovno sodišče odločilo, da vsebina sodbe, da mora Berlič pogojno v zapor zaradi goljufanja pri financiranju kampanje, “ni v javnem interesu”. Podpisala je to odločitev, da ne smemo vedeti, kaj piše v sodbi, pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja vrhovnega sodišča Manja Resman, ki je zapisala še, da s prikrivanjem vsebine sodbe javnosti zagotavljajo tudi pošteno in nepristransko sojenje Berliču, ki še ni bilo pravnomočno končano. Sojenja so po ustavi javna. Sodbe se morajo razglašati javno, določa ustava.

Čez odločitev, ki ji je pritrdila tudi informacijska pooblaščenka, sem sprožil spor na upravnem sodišču, od koder že dolgo ni nič slišati. Vmes župan Fištravec niti ni več župan. Volitve so že mimo. Sodba je že davno pravnomočna. Vedeti še vedno ne smemo.

Več o teh odločitvah in pravdanju lahko preberete tukaj:


Položaj je skratka takšen: Premier Šarec govori, da poskušajo poslanci iz KNOVS ugotoviti, kaj policija preiskuje pri financiranju SDS, za kar policija trdi, da ni predmet njenega preiskovanja, vrhovno sodišče pa je že odločilo, da ni v javnem interesu, če morebiti za koga ugotovijo, da goljufa pri zbiranju in porabi denarja za kampanje. Ljudje ne smejo vedeti. Vsaj, ko gre za Fištravca. Ko gre za SDS in za Janeza Janšo pa seveda bo javno še veliko več in ne le sodbe, ker je podpisnikov peticije 571 veliko in imajo s Šarcem trenutno oblast.

Ali so se na policiji zbirali podatki za izsiljevanje poslancev, pa se tudi ne sme preveriti, ker to ni prisluškovanje ali tajno sledenje. Bilo bi le izsiljevanje za to, kdo bo vladal državi.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2020 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 5.019 times, 1 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu