Posledica Nataše? Šarec na svet za nacionalno varnost ni povabil Janše

Last Updated on: 22nd december 2022, 09:29 dop

Na drugo sejo sveta za nacionalno varnost premier Marjan Šarec (LMŠ) ni povabil predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše (SDS). Vabilo šefu največje opozicijske stranke je bilo v dosedanji zgodovini države običaj. Prav zaradi tega, ker je sodelovala tudi opozicija, je imel ta svet v preteklosti svojevrstno težo in pomen. Nacionalna varnost bi naj bila stvar vseh in ne le dela strank, ki trenutno vladajo.

Iz posnetkov, ki so jih iz vlade posredovali javnosti, ni opaziti, da bi bila na tej seji predsednik republike Borut Pahor in državnega zbora Dejan Židan (SD). Mogoče je, da je šlo za sejo, ki je bila z vidika nacionalne varnosti nepomembna in zato niso vabili pomembnejših predstavnikov drugih vej oblasti. Odlok o ustanovitvi določa, da kadar svet za nacionalno varnost obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, povabijo predsednika republike, državnega zbora in predstavnika največje opozicijske stranke. Govorili pa so včeraj o problemih migracij in vardah Andreja Šiška. Prvo za nacionalno varnost nikakor ni nepomembno vprašanje.

So varde tega vredne?

Da na sejo sveta največja opozicijska stranka, ki združuje tudi daleč največ poslancev v državnem zboru (25), ni bila povabljena, je predsednik Janez Janša razkril tako:

Iz vlade niso nič pojasnjevali, zakaj največje opozicijske stranke tokrat niso vabili. Mogočih je ob tem, da je šlo za nacionalno varnost nepomembno sejo, še več razlag. Ena od razlag je, da je ignoriranje opozicije maščevanje za odločitev komisije za nadzor obveščevalnih služb, ki jo vodi Matej Tonin (NSi). Ta je, ko jim je šef obveščevalne službe Rajko Kozmelj onemogočil preverjanje kadrovske mape čez poletje zaposlene premierove znanke Nataše Hribar napovedala, da bodo zaposlitev preverili kar v državnem zboru in to tako, da bodo ob Nataši zaslišali še zaposlene v kadrovski službi Sove, premiera Marjana Šarca, direktorja Sove Rajka Kozmelja, sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, glavno inšpektorico za javno upravo Lidijo Epohal Vučkovič in župana občine Škofljica Ivana Jordana. Možne so seveda tudi povsem druge razlage.

Prvič so SDS še vabili

Seja sveta za nacionalno varnost, ki je potekala za zaprtimi vrati, je bila po vladnih sporočilih za javnost in poročanju medijev posvečena precej bizarnemu dogajanju: paradiranju vard Andreja Šiška in podobnih po obmejnih področjih s Hrvaško, česar policija zdaj ne more preprečiti, zelo pa to razburja del medijev in politikov.

Iz vlade so o sklepih sporočili:

“Z namenom ustrezno sankcionirati združevanje in aktivnosti raznih organizacij, ki posegajo v pristojnosti državnih organov ter pri ljudeh vzbujajo negotovost glede njihovega delovanja, je SNAV sprejel sklep, s katerim je naložil ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve, da v najkrajšem času spremenita kazenski zakonik ter ustrezno dopolnita predpise, ki urejajo prekrške.”

Sporočilo za javnost je pisal nekdo, ki nima pojma o ustavni ureditvi.

Ministrstvi za pravosodje in notranje zadeve nimata niti najmanjših pristojnosti spreminjati kazenskega zakonika in predpisov o prekrških. V nobenem času. To lahko stori edino in le državni zbor.

Zato je na tak pogovor pametno povabiti predsednika DZ Dejana Židana in šefa največje opozicijske stranke Janeza Janšo.

Skrajno nedostojno pa bi bilo, če bi Svet za nacionalno varnost, ki ga vodi premier, parlamentu nalagal, da mora spremeniti zakone. Vlada ni nadrejena DZ. Kvečjemu je obratno: ljudje volijo poslance, ti pa vlado.

Omejevanje pravice do združevanja, ker gre za temeljno človekovo pravico v državah zahodnega sveta, pa tudi ni preprost projekt, kjer bi bilo dopustno hitro odločanje, če ni izrednih razmer. Denimo, vojne.

Iz seje sveta za nacionalno varnost, na katerem ni bilo predstavnikov SDS, je vlada objavila takšen posnetek:

Na prvo sejo sveta za nacionalno varnost so SDS in Janšo še vabili. Zaradi drugih obveznosti predsednika Janeza Janše je takrat na sejo prišel poslanec Franc Breznik.

Sklicana pa je bila zaradi na POPTV objavljenega posnetka prisluškovanja telefonskemu pogovoru hrvaškega duhovnika Ivana Tolja z direktorjem mednarodnega sklada Ludom Bammensom, v katerem je Tolj poskušal vplivati, da POPTV ne bi veliko poročala o tem, da je hrvaška obveščevalna služba prisluškovala Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik, ki sta se prostodušno pogovarjala po nezavarovanih telefonskih linijah.

Zgodbo, kako je hrvaška obveščevalna služba uspešno prisluškovala, so takrat širili iz Bosne, zdi se, da zaradi sporov med hrvaško in bosansko obveščevalno službo. POP TV je posnetek pogovora Tolja pridobil in ga objavil. Verjetno je bila vir Sova.

V pogovoru je Tolj trdil, da dela za hrvaško vlado in da bo pomoč nagrajena. Bammens je skušal kot direktor mednarodnega sklada nekaj let prej prevzeti POPTV, a mu to ni uspelo in v času pogovora ni bilo znano, da bi imel kak vpliva na ta medij.

P.S. Iz vlade so mi po objavi članka, ko sem preverjal, zakaj niso vabili največje opozicijske stranke in predstavnikov drugih oblasti, odgovorili, da so ocenili, da tokrat ni šlo za vprašanja nacionalne varnosti, ki bi zahtevala usklajeno delo več vej oblasti.