Zaslišanje Bratuškove in Čuferja o zlorabah slabe banke
|Last Updated on: 26th november 2019, 11:08 pop
“Nobeden se ni opravičil. Kaže, da prideta oba,” je predsednik preiskovalne komisije o zlorabah in negospodarnem ravnanju v slabi banki Jernej Vrtovec (NSi) povedal pred današnjima zaslišanjema nekdanje premierke Alenke Bratušek (SAB) in nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja. S premoženjem slabe banke bi že morali poplačati del dolgov sanacije bank, to ustanovo pa ukiniti. Vlada Marjana Šarca nepremičnine zadnje mesece namenja za stanovanjsko politiko, s slabo banko načrtuje ustanovitev nove Adrie, posojila pa bo nekoč poplačal Kris.
Rešitelj Factor in Probanke
Prvi bo pričal Čufer, ki je za finančnega ministra v vlado Alenke Bratušek prišel iz NLB in potem reševal tudi to banko. Temelje sanacije bank mu je postavil že prejšnji finančni minister Janez Šušteršič. Čufer je poskrbel za veliko več kot le sanacijo državne NLB. S pol milijarde evrov je mimo slabe banke takoj po prevzemu funkcije pokril luknje v za bančni sistem nepomembnih zasebnih Factor Banki in Probanki. Računsko sodišče je pri pregledu tega nenavadnega dogajanja pozneje ugotovilo, da finančna pomoč Banke Slovenije in finančnega ministrstva ni bila “pokrita z zakonom”. Factor Banka, vodil jo je Ciril Dragonja, brat politika Metoda Dragonje (LDS, PS, SAB), je bila bliže liberalnim strankam, mariborska Probanka pa bliže SD.
Lastnike teh dveh bank je vlada Alenke Bratušek s pol milijardnim nakazilom iz proračuna rešila pred bankrotom v nekakšno “kontrolirano prenehanje” in s tem pred tožbami ogoljufanih, velike vlagatelje, med katerimi so bile tudi državne ustanove in javni zavodi, pa so rešili pred izgubami.
Zaposlene in preostalo lastnino Factor banke je v času vlade Mira Cerarja prevzela slaba banka, o kateri bo danes zaslišanje, ki ni bila ustanovljena, da bi zagotavljala plače zaposlenim v bankrotiranih zasebnih bankah.
Financ ministri, ki “cuzajo” državo
Ko je Alenke Bratušek po letu odstopila, se Čufer ni vrnil v službo v NLB, čeprav je z NLB dogovoril, da se bo vrnil in bi mu zaradi milijardne sanacije najbrž tam morali postaviti še spomenik. Namesto tega je nekaj mesecev dobival nadomestilo ministrske plače, ki pripada tistim, ki si nikakor ne morejo najti dela. Nadomestilo je hkrati dobil tudi dotedanji gospodarski minister Metod Dragonja, a le za nekaj dni, ker ga je kot državnega sekretarja potem zaposlil novi šef vlade Miro Cerar.
Podobno kot Čufer je za nadomestilo, ker si nikakor ni mogel najti službe, zaprosil in ga dobival tudi finančni minister pred Šušteršičem Franci Križanič. V vseh teh primerih je šlo za zlorabe državnega denarja nekdanjih finančnih ministrov, ki bi se vsi lahko takoj vrnili v prejšnje službe. A so raje še malo vlekli državni denar.
Nadomestilu se je odpovedal le Janez Šušteršič, ki je bil finančni minister v času druge vlade Janeza Janše (SDS).
Čufer se, čeprav bi se lahko in so se tudi dogovorili, da se 1. decembra 2014 zaposli v NLB, na koncu ni vrnil tja. Ustanovil je zasebno podjetje. Na posnetku je nekdanji finančni minister Čufer:
Je bilo nujno zapleniti milijardo?
Zaslišanje Bratuškove bo dodatno zanimivo, ker bo državni zbor prihodnji teden ponovno glasoval o zakonu, da bi lastniki milijarde evrov zaplenjenih obveznic in obveznic med sanacijo bank vlade Alenke Bratušek lahko spodbijali te odločitve na sodišču in dobili odškodnine.
Niti enega svetnika državni sekretar Metod Dragonja (SAB), ki za vlado zagovarja ta projekt, ni prepričal, da je pravi na način, ki ga ponuja vlada, da bi morebitne odškodnine morala plačati Banka Slovenije. S 24 glasovi za in nič so svetniki ustavili Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Vladajočim močno gori pod nogami. Da so v času vladanja Bratuškove ravnali neustavno, ker lastnikom delnic in obveznic niso zagotovili možnosti poštenega sodnega varstva, je ustavno sodišče presodilo že oktobra 2016. Poslancem so sodniki naložili, da morajo v pol leta odpraviti to neustavnost. V času vlade Mira Cerarja niso storili nič. V dveh letih. Pa tudi v času vlade Marjana Šarca v več kot letu še niso, kar zahteva ustavno sodišče.
Evropsko sodišče pa zdaj že presoja nespoštovanje sodbe ustavnega sodišča in lahko še dodatno udari po državnem proračunu.
Prav obremenitvi državnega proračuna pa se poskušajo politiki izogniti z zakonom, ki ga je ustavil veto. Zaradi tega so kot plačnika morebitnih odškodnin in celo za pavšalno 80 odstotno vrnitev vrednosti obveznic socialno šibkejšim nekdanjim lastnikom, kar je v zakon spravila SAB Alenke Bratušek, določili Banko Slovenije. Centralna banka nadzira delovanje bank in je bila za težave pred desetletjem soodgovorna, a lastnik, ki jih je slabo upravljal večino bank, ki so bile sanirane, je bila država.
Na posnetku je predsednik preiskovalne komisije, kjer bosta odgovarjala nekdanja premierka in finančni minister Jernej Vrtovec (NSi):
Komentarji (0)
Disqus Comments (3)