Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

DZ: Privilegiji poslancem pred propadom, brani jih le še Mesčeva Levica

(Last Updated On: 26/10/2019)

Brez razprav bodo poslanci danes na hitro zavrniti predlog dodatnih privilegijev zase in deloma tudi druge funkcionarje, prvič v zgodovini potrditi poseben zakon o državnem zboru, na Banko Slovenije pa bodo v zadnjem branju poskusili preložiti plačevanje odškodnin za milijardo zaplenjenih obveznic in delnic bank. Zaplemba, ki jo je izvedla centralna banka, je bila posledica odločitev vlade Alenke Bratušek. Pri odškodninah je pričakovati še velike zaplete. Proti je desna in leva opozicija, različni so pogledi v koaliciji, pričakovati je veto državnega sveta in spore na domačih in evropskih sodiščih.

Levica za privilegije, a najprej ljudstvu

“Poslanci poslušajo ljudi,” je predsednik DZ Dejan Židan (SD) prejšnji teden pojasnil, zakaj bo večina od 74 poslancev, ki so dodatne ugodnosti predlagali, nenadoma glasovala proti svojemu lastnemu predlogu, s katerim bi si dodelili povračila kilometrin za prevoze v DZ, si zagotovili nadomestilo ob izgubi funkcije že po dnevu opravljanja dela, črtanje določb, da izgubijo mandat, če se ne odrečejo zaposlitvi, ki je nezdružljiva s poslansko…

Na posnetku je Židan:

Dejan Židan na otvoritvi razstave v organizaciji Zveze kmetic Slovenije Foto: DZ/Matija Sušnik

Preobrat, da bodo poslanci glasovali proti lastnemu predlogu, je povzročil oster pritisk medijev in zgražanja javnosti, da za svojo brado poslanci predobro skrbijo.

Predloga za te dodatne ugodnosti pred tem po več mesecih tihih usklajevanj vodij poslanskih skupin niso podpisali le iz poslanskih skupin Levice Luke Meseca in NSi Mateja Tonina.

Levica poslanske privilegije danes v državnem zboru edina poskuša ohraniti pri življenju in je o tem edina tudi napovedala deset minut razprav. Vsi ostali so napovedali, da tem spremembam ne bodo namenili niti sekunde časa. Iz Levice so predlagali celo dopolnilo, da bi novosti le potrdili, a bi obveljale šele, ko stopnja revščine pade pod 6,7 odstotka. Trenutno je 13,3 odstotka. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je to dopolnilo, da bi nove privilegije vendarle uzakonili, danes umaknil. Zboru je pojasnil, da je bilo vloženo le zato, da bi lahko še malo razpravljali o napaki večine poslancev.

Večina poslancev pa bo danes prvič, kar imamo državo, brez veliko razprav najbrž potrdila zakon o državnem zboru, ki ga je po tihih pogajanjih, ko so se dogovarjali tudi za dodatne privilegije za poslance, enako prvi podpisal Dejan Židan (SD), predlaga pa ga kar 81 poslancev. Le devet poslancev Levice ni podpisalo tega predloga, ki DZ zagotavlja nekaj večjo finančno in varnostno avtonomijo.

Dejansko skrajno konfliktno in pomembno pa bo zadnje glasovanje o tem, kako bi omogočili lastnikom milijarde evrov delnic in obveznic, ki jim je med sanacijo bank vlada Alenke Bratušek premoženje zaplenila s pomočjo Banke Slovenije, da bi za odškodnine lahko tožili Banko Slovenije in to le na sodišču v Mariboru.  

Finančni ministrstvo manipulira

Po sodbi ustavnega sodišča bi možnost učinkovitega sodnega varstva za zaplenjeno morali poslanci vsem oškodovani omogočiti že pred tremi leti v času vlade vlada Mira Cerarja. Če bo koalicija danes zakon potrdila, pa zapletov ne bo konec. Državni svet ga bo skoraj zanesljivo ustavila z vetom. Iz Banke Slovenije in Evropske centralne banke pa že dalj časa zelo odločno napoveduje sodne spore, kjer menijo, da koalicija plačila do milijarde odškodnin za sanacijo pretežno državnih bank ne bi smela prelagati na centralno banko.

Finančno ministrstvo se je prejšnji teden odzvalo s sporočilom za javnost, ki pa je bilo precej propagandne narave, kako le sledijo sodbi ustavnega sodišča in da: “Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka.”

To, da le sledijo sodbi ustavnega sodišča, je izmišljotina. Ustavno sodišče je zahtevalo ugotavljanja sodišč, ali je država zaplenila preveč in plačilo odškodnin le v primerih, ko je do tega prišlo. V zakonu pa je, da mora Banka Slovenije zaradi socialnih razlogov vsem tistim, ki so imeli plače pod povprečno v državi, poplačati 80 odstotkov vrednosti zaplenjenih obveznic brez kakršnih koli sodnih postopkov. Pavšalnih poplačil ustavno sodišče ni zahtevalo. V zakon je bilo to vključeno na predlog stranke SAB, ki jo vodi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. 

Pavšalna izplačila bi morala centralna banka izplačati tudi za Probanko in Factor banko, ki ju je vlada Bratuškove z velikansko finančno injekcijo iz proračuna reševala v kontroliran stečaj. Ti dve banki bi sicer doletel pravi stečaj in lastniki obveznic in delnic bi ostali brez celotnega premoženja.

Ministrstvo: krivi so sodniki

Celotno sporočili ministrstva za finance prejšnji teden pred današnjim odločanjem poslancev je bilo takšno:

Vladni predlog zakona o postopkih sodnega varstva dosledno izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča

Državni zbor bo imel prihodnji teden tretjo obravnavo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je aprila sprejela vlada. Vladni predlog zakona dosledno sledi ustavni odločbi iz leta 2016, v kateri je Ustavno sodišče izrecno določilo odškodninsko odgovornost Banke Slovenije in ugotovilo, da gre za posebej urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka. Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank odgovornosti ne more urediti na drugačen način, kot je bila ta opredeljena v zakonodaji v času izvedbe izrednih ukrepov in izbrisa kvalificiranih obveznosti bank v letih 2013 in 2014, saj bi takšna ureditev predstavljala retroaktiven poseg v zakonodajo in bi bila zelo verjetno predmet izpodbijanja s strani nekdanjih vlagatelje.

Nikakor ne moremo pristati na stališče Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, saj država iz tega naslova ne bo deležna nikakršnih koristi. Zavedamo se tudi pomena finančne neodvisnosti Banke Slovenije, zato smo pri dodelavah predlaganih zakonskih rešitev poskušali najti kompromisno rešitev v smislu mehanizma za pokrivanje morebiti dosojenih odškodnin, ki predvideva tudi določeno participacijo Republike Slovenije, kakor tudi določene varovalke v smeri čim manjšega posega v splošne rezerve Banke Slovenije. Tako je predvideno, da se bo Republika Slovenije odpovedala presežku prihodkov nad odhodki Banke Slovenije in na tak način najbolj učinkovito prispevala k oblikovanju blažilnika za pokrivanje morebitnih odškodnin. Poleg tega je predvideno tudi, da se v primeru, da namenske rezerve ne zadoščajo za izplačilo odškodnine, lahko uporabi le do 50 % splošnih rezerv. Varovalke za splošne rezerve torej so predvidene. Predvidena je tudi situacija začasnega zalaganja sredstev s strani Republike Slovenije, kakor tudi varovanje splošnih rezerv v smislu njihovega ponovnega polnjenja, da bi se ohranjala njihova primerna raven glede na raven bilančne vsote Banke Slovenije. Pri tem smo izhajali iz ureditve, ki je glede splošnih rezerv določena v Zakonu o Banki Slovenije.

Tudi če bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred Ustavnim sodiščem in bi posledično Ustavno sodišče presojalo vprašanja, ki jih Banka Slovenije izpostavlja glede odgovornosti in načela finančne neodvisnosti, to po našem prepričanju ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.”

 

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.493 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu