Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Premalo domov za starejše: Je problem zgrešena politika zadnjih vlad ali profitni motivi?

(Last Updated On: 26/10/2019)

“Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. To je po oceni računskega sodišča nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih kapacitet.”

To je računsko sodišče ugotovilo v poročilu o reviziji, ki ga je objavilo septembra. Revizija nekoliko pojasni, zakaj nikjer po državi ni prostora v domovih za ostarele. Vlade zadnja leta niso spodbujale gradnje domov za starejše, načrtovale pa so ogromno za študije, kako bi probleme reševale na druge načine, ki so pa še dražji.

Zadeva veliko ljudi v hudih stiskah

Revizorji so preverjali, kako vlada zagotavlja pomoč tistim, ki si je sami ne morejo zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti in ugotovili, da vlada poslanstvo slabo opravlja. Celotno revizijo si lahko preberete na povezavi tukaj.

V vladi so načrte za pilotne projekte delali celo brez preračunov, koliko bodo rešitve stale in kaj se splača, so ugotovili revizorji. Na očitek o norih vsotah za pilotske projekte, s katerimi bi bilo mogoče zgraditi cel kup modernih domov za starejše, ki jih zelo primanjkuje, so iz vlade odgovorili, da je to le načrt in da za pilotske projekte v resnici (še) ni šlo toliko denarja. Šele načrtujejo jih.

To, da le načrtujejo, storijo, pa bolj malo, ugotavlja tudi računsko sodišče.

A v medijih in javnosti ugotovitev poročila niso zelo odmevala, čeprav zaradi staranja populacije dileme zadevajo zelo veliko ljudi, ki so v hudih stiskah.

Ta teden bo vlada vendarle morala pojasniti, kaj je počela. Opozicijska SDS je namreč o ugotovitvah revizorjev zahtevala izredno sejo državnega zbora, ki bo v četrtek. Odbor za delo bo o neuspešni skrbi države za starejše in tratenju denarja, ki je bilo doslej brez resnih učinkov, na zahtevo SDS razpravljal v sredo.

Že danes pa bo še posebna seja, ki jo je dodatno zahtevala Levica Luke Mesece, kjer pa menijo, da je razlog slabe politike iz časov vlade Mira Cerarja, ki so jo ugotovili revizorji, “komercializaciji delovanja domov za starejše”.

Če sem konkreten, del domov za starejše v državi upravljajo zasebna podjetja. Denimo Kolektorjev FMR Stojana Petriča, ki je tudi lastnik Dela, ima v lasti takšen dom v Idriji. Cenijo ga na slabih deset milijonov. Zanimivo pa je, da Stojana Petriča in drugih zasebnikov, ki jih kritizirajo, da profitno zlorabljajo starejše in jih izkoriščajo, Levica na pogovor v parlament ni povabila. Niti enega.

Levica se strinja z ugotovitvami revizorjev, da je težava, ker vlada ne investira v nove domove. Le krivdo, kot je običajno, vali na čas prve vlade Janeza Janše, ko bi se naj odločili, da se več ne dopolnjuje javne mreže. Kar je politikantska manipulacija, ker morebitna odločitev iz tistega časa poznejših vlad ne zavezuje, poznejše vlade bi lahko sofinancirale gradnje številnih komercialnih ali državnih domov za starejše, pa preprosto niso. Revizorji tudi ne kritizirajo tiste daljne preteklosti pred krizo.

Tako so to iz Levice podtaknili:

Ne omenjajo pa iz Levice veliko ugotovitev revizorjev, da bolj leve vlade pozornost zadnja leta namesto gradnji novih domov usmerjajo v študije o skrbi za starostnike na domu, a brez preračunov, kaj je finančno učinkovitejše.

Iz vlade so sporočili, da bodo poslancem dogajanje v četrtek prišli pojasnjevat iz ministrstva za delo in iz ministrstva za zdravje.

Obe ministrstvi sta pomembni, ker so med njima v vladi leta 2016, vodili sta ju Anja Kopač Mrak in Milojka Kolar Celarc, prenašali pristojnosti za skrb za starostnike, računsko sodišče pa ugotavlja, da ta prenos ni bil najbolje premišljen in izveden.

Na posnetku je nekdanja ministrica za zdravje Kolar Celarčeva:

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Foto: DZ

Ministrstvi od takrat načrtujeta in izvajata projekte, ki temeljijo zgolj na zamislih in ne na ugotovljenih potrebah upravičencev do pomoči in finančnih zmožnostih (upravičencev, občin in države), tak pristop pa, opozarja računsko sodišče, ne bo prinesel izboljšanja ureditve v smislu zagotavljanja boljše dostopnosti in dosegljivosti pomoči za vse, ki jo potrebujejo.

Revizorji so podvomili, ali sta ministrstvi upoštevali, da je oskrba v okviru pomoči na domu med najdražjimi, oskrba v instituciji pa med najcenejšimi oblikami. Na posnetku je nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD), ki je danes državna sekretarka premiera Marjana Šarca:

Anja Kopač Mrak Foto: SD

Da “pilotski projekti” večinoma niso bili izvedeni, kar na kritike iz SDS odgovarjajo iz vlade, je ugotovilo tudi računsko sodišče samo in to, denimo, tako:

“Rok za izvedbo pilotnih projektov do 31. 12. 2018, ki je določen v IN17-18, ne bo dosežen. Razlog je, da v letu 2016 pred prenosom področja na MZ niso bile pričete nobene aktivnosti. Tako so se vsebinska usklajevanja glede ključnih mehanizmov, ki se bodo testirali v pilotnih projektih med pristojnima ministrstvoma, začela šele v drugi polovici leta 2017 in so podlaga za izvajanje vseh pilotnih projektov. Posledično se je Direktorat za dolgotrajno oskrbo začel kadrovsko krepiti prav tako v drugi polovici leta, ko se je začel vzpostavljati tim za izvedbo Modela dolgotrajne oskrbe v skupnosti. Pilotni projekt bo zaključen 30. 6. 2020. ”

Levica: Problem je profitni motiv

Kakšen je problem domov za ostarele kaže preglednica za domove na področju Ljubljane, kjer so, ko gre za prosta mesta povsod same nule. Drugod po državi so številke enake. Same nule:

Podatki o prostih mesti so povzeti iz preglednice, ki so jo poslanci SDS priložili zahtevi za razpravo državnega zbora o ugotovitvah revizorjev računskega sodišča, ki bo v četrtek.

Celotno preglednico in zahtevo poslancev SDS za izredno sejo DZ o problematiki neučinkovite politike lahko preberete na povezavi tukaj:

Zahteva SDS za izredno sejo DZ o ugotovitvah revizorjev in domovih za starejše
Zahteva za izredno sejo DZ SDS

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.072 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu