Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Poslanka Murglova je sodnica strogo po zakonu

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:56 pop

Na spletnih omrežjih je Bojan Požar sprožil kar nekaj polemik s čudenjem, kako je nekdanja poslanka SMC Jasna Murgel lahko zdaj neodvisna sodnica v Mariboru. Neodvisnost sodnika, če si bil politik, je nekoliko sporna. A nekdanja poslanka je le uporabila poseben privilegij, ki ga imajo po zakonu poslanci in ministri, ki so bili prej državni funkcionarji, da se lahko na funkcije vrnejo. Zakon o poslancih to določa povsem nedvoumno:

“Poslanec, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju poslanskega mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.”

Da bi jim vrnitev olajšali, imajo politiki še dodatno pravico, da lahko
samostojno ali v delovnem razmerju  enkrat na teden delajo še drugje, da ohranijo stik “s stroko”.

Murglova je tudi dodatno delala

Zadnji razvpit primer takšnega dodatnega dela so bila potovanja zdaj že bivšega ministra za kultura Dejana Prešička (SD) na konservatorij, kjer je poučeval glasbo. To so si politiki uzakonili, da profesorji ne bi izgubili pravice in možnosti predavati, zdravniki pa opravljati zdravniško delo … V vladi danes dodatno delajo še finančni minister Andrej Bertoncelj (LMŠ), pa tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo (SD), zunanji minister Miroslav Cerar (SMC) in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec (DeSUS).

Nekdanja poslanka Jasna Murgel (SMC) Foto: DZ

Jasna Murgel je bila zanimiva posebnost v tem sistemu, ker so ji opravljanje dodatnega dela ob poslanskem dovolili v “napačnem” poklicu. Kot sodnica seveda ni mogla enkrat na teden soditi, ko je bila poslanka. Funkciji sta nezdružljivi. Za vrnitev v sodniško funkcij pa ni težav, če dodatno ne delaš. A v parlamentu so ji dovolili, da je enkrat na teden opravljala druga zahtevnejša pedagoška in strokovna dela. Dovoljenje je dobila, da bi bila nosilka predmetov Gospodarsko pravo EU in Mednarodno gospodarsko pravo na Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije v Mariboru (Doba), dovolili pa so ji tudi zahtevnejše strokovno delo za GV Založbo, objavo strokovnih monografij in člankov. Odločitev je bila sicer povsem logična: če lahko drugi dodatno predavajo in sicer delajo vse mogoče, zakaj ne bi smela Murglova samo zaradi tega, ker je sodnica?

Ni pa Murglova med res čudnimi

Ni pa bila Murglova med tistimi, ki so dodatno delali kot poslanci, a so potem, ko niso bili izvoljeni, zaprosili za poslansko nadomestilo, češ da nikakor ne morejo dobiti službe. Takšni so bili številni. Najbolj razvpit je Peter Vilfan (DeSUS), ki je po pol leta prejemanja nadomestila, češ da je nezaposljiv, le nekako našel službo in to pri samem premieru Marjanu Šarcu (LMŠ). Nadomestilo je tri mesece, ker ni mogel najti službe, dobival tudi Jani Möderndofer (SMC), ki mu je DZ v prejšnjem mandatu dovolil opravljanje dodatnega dela: tolmača slovenskega znakovnega jezika. Po treh mesecih je Möderndofer postal nadomestni poslanec, ko je bil za zunanjega ministra izvoljen Miro Cerar. Šest mesecev sta nadomestilo, ker nista mogla do službe, čeprav sta v prejšnjem mandatu lahko ob poslanskem delu opravljala še drugo zahtevnejšo strokovno delo, dobivala tudi Tomaž Gantar (DeSUS) in Ksenija Kramar Korenjak (SMC).

Smo pa bili v tem mandatu priča tudi že prvi odpovedi pravice do dodatnega petinskega dela, kar je redek dogodek. To je storila Jelka Godec (SDS), ki so ji dodatno petinsko delo v parlamentu dovolili avgusta lani. Odločitev je sporočila tako:

“Odločila sem se za prekinitev petinskega dela na Ljudski univerzi Šentjur, in sicer zato, ker mi delo predsednice preiskovalne komisije o otroški srčni kirurgiji ne bo več dopuščalo, da poučevanje na Ljudski univerzi Šentjur izvajam v taki meri, da bi bili zadovoljni slušatelji, izvajalec programa in jaz.”

Spisek vseh poslancev in ministrov, ki jim je dovoljeno dodatno delo ali prosijo za to dovoljenje, je takšen:

Po strankah je to v DZ, kar med prejemniki ni več Godčeve, videti tako:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (7)

https-spletnicasopis-eu