Vrhovno sodišče: Henda Gmati zaradi švercanja migrantov ostaja v priporu

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:16 pop

Senat vrhovnega sodišča, ki ga je vodil Branko Masleša, v njem pa sta bila še vrhovna sodnika Mitja Kozamernik in Barbara Zobec, je zavrnil zahtevo za varstvo zakonitosti proti odločitvi okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je podaljšalo pripor Rachida El Fannija in Hendo Gmati. El Fanni in Gmatijeva sta čez državo prevažala migrante, dva celo kar v prtljažniku. Izpustitev iz pripora je poskušal doseči odvetnik Gmatijeve Peter Kobentar, ki je trdil, da se je tožilstvo pri zahtevi za pripor sklicevalo na napačen člen zakona, sodišča pa bi naj nedopustno pomagalo tožilstvu, ko je napako v sklicevanju popravilo. Henda Gmati, ker je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ostaja v priporu.

Množični prevozi v prtljažnikih

O podobnem primeru prevažanja osmih migrantov v enem samem audiju A4, od tega dveh v prtljažnikov, sem poročal nedavno, ko sem predstavil sodbo prosilcu za azil Muhammadu Aminu, ki je za pomoč pri tihotapljenju osmih migrantov iz Pakistana in Sirije dobil leto pogojne zaporne kazni, za izgon iz države prosilca za azil pa se sodišče ni odločilo. Pakistanca Amina je, ker je bil obsojen pogojno, sodišče s tem tudi izpustili iz pripora, v katerem je bil, da ne bi zbežal. Več o tem primeru lahko preberete tukaj.

Vrhovna tožilka Sanja Javor Pajenk je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru Gmati opozorila, da je za podaljšanje pripora bistvena utemeljitev in obrazložitev predloga in ne navedba zakonske določbe, po kateri je tožilec podaljšanje predlagal. Očitek pa ni bil prevoz tujcev za plačilo, tožilstvo je podaljšanje pripora zahtevalo zaradi ukvarjanja z nezakonitim prevažanjem tujcev čez Slovenijo.

Vrhovno sodišče: sodniki morajo poznati zakone

Vrhovno sodišče je odločilo, da pravilna navedba člena, po katerem tožilec zahteva podaljšanje pripora, ni bistvena, saj zakon tožilca zavezuje, da svoj predlog obrazloži in ne, da navede člen, po katerem pripor zahteva. Sklicevanje na napačen člen pa tudi ni vplivalo na zakonitost odločanja sodišča, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Saj mora te presoditi sodnik. Tudi, če tožilec narobe zapiše člen po katerem predlaga odločanje, mora sodnik vedeti, kakšen je zakon.

Vrhovno sodišče je zapisalo:

“To pomeni tudi, da se od sodišča kot organa, ki odloča o pripornem predlogu tožilstva, pričakuje, da pozna pravilno procesnopravno podlago za odreditev ali podaljšanje pripora, zato ne gre za pomoč sodišča tožisltvu, če nadomesti ali zapiše pravilno zakonsko določbo, na podlagi katere je sprejelo svojo odločitev.”

V zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti pa je senat vrhovnega sodišča zapisal še: