Se je Kociprova zaletela z akcijo zbiranja podpisov za referendum?

Last Updated on: 22nd december 2022, 03:29 pop

“Če bo zakon padel, bomo začeli z zbiranjem podpisov za izvedbo referenduma, da ta gordijski vozel presekajo ljudje in povejo, ali želijo, da se zasebne šole financirajo z javnim denarjem.”

To je napovedala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper pred glasovanjem poslancev o zmanjšanju financiranja šolanja otrok na O.Š Alojzija Šuštarja (in še nekaj podobnih šolah). Zmanjšanje je vlada predlagala, da bi uresničila sodbo ustavnega sodišča, ki je zahtevalo več denarja za izobraževanje teh otrok.

Za referendum najprej Štrukelj

A podpisov zdaj Kociprova zdaj ne zbira. Težava je najbrž, ker je precej nesmiselno. Podpisi volivcev sploh niso pot do referenduma.

Zakon je padel, ker obratne rešitve kot jo je s sodbo zahtevalo ustavno sodišče, niso podprli iz SDS, SMC, NSi in SNS. Kociprova pa ni bila prva, ki se je spomnila odločanja ljudstva, ko je zagovarjala ravnanje v nasprotju s sodbo ustavnega sodišča. Že prej je enak referendum predlagal sindikat vzgoje in izobraževanja, ki ga v državnem svetu zastopa Branimir Štrukelj. Ta je kot Kociprova pred poslanci odločno branil vladni predlog kršitve ustave pred državnimi svetniki. Pred odločanjem o vetu je Štrukelj kar štirikrat prišel za govornico. S čemer je daleč posekal vse druge svetnike. A tudi on ni prepričal večine. Več o tem lahko preberete tukaj. Štrukelj je po politični dejavnosti v preteklosti blizu Levici Luke Meseca. Leta 2011 je kot pooblaščenec stranke TRS, ki jo je takrat vodil Matjaž Hanžek, v enoti Ljubljana Center vložil kandidatno listo, na kateri je bilo premalo žensk. Posledica je bila, da so jim v tej enoti zavrnili celotno listo. Za stranko TRS je bila to manjša katastrofa. Več o tem avtogolu lahko preberete tukaj. TRS se je pozneje, ko ga je vodila že Violeta Tomić, združil z IDS Luke Meseca v stranko Levica.

Podpisov za referendum, s katerim državljani odločijo o zakonu, Kociprova sploh ne more zbirati. Razlogi za to so trije. Prvi je, da Maša Kociper nima zakona, o katerem bi referendum lahko bil. Po spremenjeni ustavni ureditvi lahko ljudje na referendumu celo le zavračajo zakone. A zakon je že padel in ga torej ni. Celo, če bi obstajal kak zakon, pa med počitnicami predsednik državnega zbora Dejan Židan roka za zbiranje podpisov ne bi smel določiti. Šele jeseni bi lahko, ko se ljudje vrnejo s počitnic. Dodatna zagata pa bi bila vsebina referendumskega odločanja, če bi DZ že sprejel kak zakon. Pa ga ni. Ustava določa, da referendumi niso dopustni “o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.” Referendum Kociprove pa bi bil vsebinsko točno o tem: preprečiti bi poskušal, da bi državni zbor odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče.

Za ducat let odprave diskriminacije

Če bi zakon bil in bi za referendum Kociprova zbirala ali zbrala podpise, bi državni zbor zaradi tega lahko od ustavnega sodišča pred razpisom zahteval presojo, ali je tak referendum dopusten.

V stranki SAB so, ko sem preverjal, potrdili, da razmišljajo le o zbiranju podpisov za posvetovalni referendum. Morda jih bodo jeseni. Za referendum torej, ki za državni zbor ni zavezujoč in ga lahko večina poslancev razpiše, če to želi. Zbiranje podpisov ljudi po pravni ureditvi za ta referendum ni predvideno in tudi ni smiselno. Tudi, če Kociprova zbere sto tisoč podpisov, državnemu zboru zaradi tega ne bo treba razpisati tega referenduma. Če ga pa po zbranih sto tisoč podpisih razpiše, pa bo še naprej to le posvetovalno odločanje brez teže. Draga raziskava javnega mnenja.

Bo pa to zbiranje podpisov, če se SAB zanj odloči, služilo nabiranju političnih točk. Cena za morebitno neobvezujoče odločanje pa je tudi znana, izvedba referenduma stane okoli štiri milijone evrov. Ker bi odprava neustavnosti, ki jo zahteva ustavno sodišče, na letni ravni stala okoli 300.000 evrov, bi s stroški referenduma z lahkoto poplačali kršitev v zadnjih treh letih in pol, kar je iztekel skrajni rok za popravek ureditev, ki ga je postavilo ustavno sodišče, pa še za desetletje odprave neustavnosti bi ostalo denarja.

Te cene seveda ne bosta plačala Maša Kociper ali Branimir Štrukelj.

Otroci jo plačujejo in jo še bodo.

Ravnanja Maše Kociper ni mogoče pojasniti z nepoznavnajem. Na to je opozoril podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS), ki se je na zgodbo o zbiranju podpisov, ki ga ni, odzval tako:

Na vprašanje, kaj bo z zbiranjem podpisov za referendum Maše Kociper, so iz SAB odgovorili tako:

“O načinu izvedbe posvetovalnega referenduma se v SAB še pogovarjamo. Gre za posvetovalni referendum po 26. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, podkrepljen z zbiranjem podpisov. Zadevo bomo dobro pretehtali, tudi glede referendumskega vprašanja, to pa zahteva nekaj časa in premisleka. Več informacij v tem trenutku ne moremo podati.”

Členi referendumskega zakona, o katerih govorijo, so takšni:

“Posvetovalni referendum

26. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.

27. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.

28. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

29. člen
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.”

Na posnetku je Maša Kociper: