Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Za 1762 prošnjami za azil v pol leta je več kot toliko zlorab luknjičavega “sistema”

(Last Updated On: 21/08/2019)

Tudi junija se je v primerjavi z istim mesecem lani povečalo število prosilcev za azil. V prvih šestih mesecih letos jih je bilo vsak mesec več kot lani. Letos v pol leta je bilo v seštevku za azil prosilo 1762 migrantov, lani 1430. To kažejo statistični podatki, ki jih je ta teden objavilo notranje ministrstvo.

Prošnja za azil sinonim za zlorabo

Skoraj vsi ti prosilci zbežijo na zahod. Pravzaprav jih zbeži celo več kot je uradno prosilcev. Po mesecih je bilo število vlog za azil lani in letos doslej takšno:

Skupno število migrantov, ki jih policija ujame po nezakonitem prestopu predvsem Hrvaške, je vsaj trikrat večje. Policija je ugotovila, da je na črno čez mejo iz Hrvaške v Slovenijo v prvih šestih mesecih prišlo 5.345 migrantov. Lani v tem času 3.633.

Dejansko je število večje, ker najbolj spretnega dela policisti ne opazijo in jim uspe neopaženo priti do Italije ali Avstrije. Od tistih, ki jih policija odkrije, večino, ki ne zahteva azila, takoj vrnejo na Hrvaško. V pol leta so jih 3459.

Ne morejo pa vrniti tistih, ki napovedo, da bodo zahtevali azil, takšnih je bilo letos v pol leta 2178. Dejansko je vloge potem vložilo le že omenjenih 1762 migrantov. Že napoved zahteve za azil omogoča migrantom svobodno gibanje. Za 416 manjše število dejanskih prosilcev od napovedi je posledica te svobode. Kako se konča s tistimi, ki zaprosijo za azil in s tem zanje naša država tudi prevzame odgovornost v EU, pa kaže dodatna statistika MNZ: azil je letos v pol leta dobilo le 40 prosilcev.

V velikanski večini primerov, kar 1535, pa so na notranjem ministrstvu postopke ustavili. To se zgodi, ko prosilci za azil izginejo. Kar je sinonim za beg proti bogatejšim državam na zahodu. Za zlorabo azilnega sistema, da pretentajo schengenske omejitve na meji, zaradi katerih v področje evropske unije ti migranti večinoma nimajo vstopa.

Statistika razpleta azilnih postopkov je za prvo polovico leta takšna:

O teh zlorabah azilnih pravic je notranji minister Boštjan Poklukar na poslansko vprašanje Jožefu Lenarta (SDS) ta teden odgovoril:

“Nedovoljene migracije tistih, ki zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, praviloma potekajo v smeri proti Italiji. Zaradi tega je policija poostrila nadzor v notranjosti (nastanitvene kapacitete, avtobusne in železniške povezave, avtocesta) ter na območjih ob italijanski meji s skupnimi slovensko-italijanskimi patruljami, kjer preprečuje tovrstne nedovoljene migracije in odkriva tiste, ki te nedovoljene migracije organizirajo ter ilegalnim migrantom pomagajo.”

Kako ustaviti na meji s Hrvaško?

Od kod prihaja največ prosilcev za azil po mesecih, kaže grafika (s klikom na posnetek jo lahko povečate):

Kako bo te migracije v Slovenijo ustavljal, ko so koalicijski poslanci v parlamentu nedavno zavrnili predloge SDS, da bi se začeli pogovarjati o zaostrovanju luknjičavega azilnega sistema, ki v glavnem služi tihotapljenju migrantov na zahod, je Poklukar Lenartu pojasnil tako:

– okrepljeno spremljanje stanja in pridobivanje ter izmenjava informacij,

– prerazporejanje kadrovskih potencialov in kadrovska pomoč iz drugih policijskih enot na območja, kjer je ogroženost meje največja. Minister za notranje zadeve je v lanskem in letošnjem letu izdal sklep, ki policijskim upravam omogoča vpoklic pomožnih policistov za nadzor državne meje. V letošnjem letu je naloge nadzora meje izvajalo že 451 pomožnih policistov. Kadrovsko pomoč zagotavljajo tudi z aktiviranjem in napotitvijo posebne policijske enote iz območij drugih policijskih uprav in razporeditvijo mobilnih policijskih postaj,

– Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo skupaj iščeta rešitve, da se pripadnikom Slovenske vojske, ki jim zaradi pravne ureditve njihovega delovnega razmerja (delo do 45 leta), pa so še vedno sposobni za delo, ponudi možnost zaposlitve v Policiji in ustrezno usposabljanje (dokvalifikacijo),

– aktiviranje posebne policijske enote za izvajanje izravnalnih ukrepov v notranjosti,

– angažiranje Slovenske vojske na področju nadzora zelene meje, ki je maja letos, razporedila v pomoč policiji pri varovanju državne meje še dodatne vojake, Državni zbor Republike Slovenije pa lahko v zaostrenih razmerah aktivira 37.a člen Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/04 – UPB in 95/15), na podlagi katerega se Slovenski vojski lahko izjemoma dodeli nekatera policijska pooblastila,

– poostren nadzor na območjih, kjer so nastanjeni prosilci za mednarodno zaščito in območjih, kjer prihaja do organiziranih zlorab azilnega sistema,

– uporaba tehničnih sredstev za preprečevanje nedovoljenih migracij (začasne tehnične ovire, videonadzor meje, nadzor meje s policijskim helikopterjem, razvoj sistema uporabe dronov za nadzor meje), usmerjeno pridobivanje kriminalistično obveščevalnih podatkov in preiskovanje organizirane kriminalitete,

– obveščanje lovskih in ribiških organizacij ter Zavoda za gozdove naj bodo pri svojem delu pozorni na pojav ilegalnih migrantov ali njihovih sledi ter naj ob njihovem odkritju obveščajo Policijo,

– obveščanje FURS-a in zaprosilo za pomoč pri odkrivanju ilegalnih migracij skladno z njihovimi pristojnostmi,

– obveščanje DARS-a naj bodo pozorni na odvržene predmete ob ograji avtoceste, podvozih, nadvozih čez avtocesto in počivališčih,

– vodenje postopkov na najbolj optimalen način za bolj učinkovito obravnavo tujcev, kar omogoča prerazporejanje kadra na operativno bolj zahtevne naloge,

– obveščanje sosednjih varnostnih organov in agencije Frontex,

– intenzivno pridobivanje informacij od policijskih atašejev napotenih v Bosno in Hercegovino ter Srbijo,

– spremljanje dogajanja na širšem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na stanje migracij na meji s Hrvaško. Pri tem Policija sodeluje z varnostnimi organi držav Zahodnega Balkana in sosednjimi državami – članicami Evropske unije,

– pri varovanju skupne meje (schengenske meje) Policija sodeluje z varnostnimi organi Hrvaške. V okviru strategije varovanja državne meje policija izvaja več skupnih aktivnosti, kot so: neposredno obveščanje o varnostnih dogodkih, izvajanje skupnega patruljiranja in vračanje oseb, ki so na nedovoljen način prestopile državno mejo. Trenutno vračanje teh oseb v skladu z bilateralnim sporazumom poteka brez težav in hrvaški organi sprejmejo veliko večino oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo,

– redna izmenjava informacij s hrvaško policijo glede gibanja migrantov in morebitnih potencialnih pritiskov večjih skupin migrantov, ki želijo iz Bosne in Hercegovine vstopiti v Hrvaško,

– angažiranje policistov, ki so napoteni na izvajanje nalog v skupne operacije agencije Frontex ter v Severno Makedonijo in Srbijo, da nemudoma posredujejo vse relevantne informacije o morebitnih migracijskih gibanjih, ki bi pomenila tveganje za Slovenijo.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 894 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu