Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Referendum: Je bolj zapravljiva vlada ali opozicija?

(Last Updated On: 04/07/2017)
image_pdfimage_print

S 50 glasovi za in 18 proti je koalicijska večina poslancev odločila, da bo 24 septembra referendum o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Kaj lahko izbere Brglez?

Opozicijski poslanci so predlagali prestavitev datuma odločanja na oktober ali november, da bil referendum lahko hkrati s predsedniškimi volitvami. A je koalicija, kar sem tudi napovedal že pred sejo, to možnost zavrnila.

Vztrajali so pri oceni, ki jo je zapisala tudi vlada, da je nujno čim hitrejše odločanje ljudi, ker se s projektom drugega tira mudi, zaradi česar je zakon o drugem tiru v državnem zboru koalicija tudi potrjevala po nujnem postopku.

Poslanec SMC Igor Zorčič Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Poslanec SMC Igor Zorčič je zamisli, da bi država s hkratno izvedbo referenduma in volitev privarčevala tri milijone evrov, ugovarjal z: “Ne moremo odločiti o tem, da bi bil referendum skupaj s predsedniškimi volitvami, ker datuma predsedniških volitev nimamo.” Ta Zorčičeva trditev je deloma točna. Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) bo datum predsedniških volitev res določil šele prihodnje tedne. A za predsedniške volitve ne more izbrati septembrskega datuma, oktobrskega ali novembrskega pa bi lahko.

Kotnik Poropat: Pobudniki referenduma tratijo denar

Še ostrejša je bila v imenu Desusa Marjana Kotnik Poropat, ki je dejala: “Že dejstvo, da so predlagatelji zahtevali referendum, kaže na to, da so se zavestno odločili državi povzročiti dodatne stroške. Referendum namreč ni zastonj, to verjetno dobro vedo tudi predlagatelji, ki sami sebe promovirajo kot izjemno odgovorne v skrbi za davkoplačevalski denar, hkrati pa sami zavestno povzročajo stroške z zahtevanjem referenduma ter zavlačujejo izvedbo projekta izgradnje drugega tira, kar bo zagotovo zahtevalo dodaten denar.”

Žnidar: Vlada je pri denarju zmedena

Ljubo Žnidar (SDS) Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Ob denarju pa je Ljubo Žnidar (SDS) opozoril obratno, da je vlada precej zmedena. Naštel je, koliko različnih razlag cene gradnje drugega tira ponuja ob zakonu, o katerem bo referendum. Premier Miro Cerar je zatrdil, da je vrednost 27 milijonov po kilometru, kar znese 720 milijonov. Minister Peter Gašperšič je ocenil, da je vrednost 960 milijonov, dodatno pa bodo še stroški financiranja. Poslanka SMC Vojka Šergan je dejala, da je vrednost 980 milijonov. Zakon določa vrednost od milijarde 350 do milijarde 800. Metod Dragonja pa v oceni investicijske vzdržnosti projekta navaja, da je vrednost milijardo 700.  “Sedaj mi pa povejte, ali lahko kdo izmed teh petih interpretacij razbere, kakšna je vrednost projekta?” je vprašal Žnidar.

Ker referendum ne bo hkrati s predsedniškimi volitvami, bo za pobudnike pomembno prepričati dovolj ljudi, da sploh pridejo na volišča. Ustava namreč zadnja leta določa, da zakon pade le, če proti njemu glasuje tudi najmanj  petina vseh volilnih upravičencev. Na zadnjem referendumu o zakonski zvezi je bil kvorum, ki je nekaj čez 340.000, dosežen. Rezultat je bil takšen:

Drugače pa se je razpletlo junija 2014 na referendumu o omejevanju dostopa do arhivskih gradiv, ko je bila večina sicer proti omejevanju dostopa, a je na referendum prišlo premalo volivcev, da bi rezultat obveljal:

 

(Visited 36 times, 1 visits today)
3 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: