Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Zlomljena glava ali hrbtenica vojske

(Last Updated On: 08/07/2019)

Zaslišanja o ozadjih nenavadne odstavitve poveljnika sil slovenske vojske Mihe Škerbinca bo danes nadaljevala komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki jo vodi Matej Tonin (NSi). Kot sem poročal je Škerbinca obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) odstavil po vsega treh mesecih z obtožbami, da je kriv, ker je ameriška vojska na dolgo načrtovani vaji na Počku ponoči streljala s prevelikim kalibrom minometov, obesil pa mu je tudi grdo govorjenje o mentalnem zdravju načelnice generalštaba Alenke Ermenc pred sodelavci. V odstavitev Škerbinca je bila vpletena vojaška obveščevalna služba, ki je na zahtevo Erjavca z zaslišanji Škerbinčevih sodelavcev zbirala podatke, kaj bi naj Škerbinc govoril in delal.

Pozamenjan lep del vrha vojske

Posebej zanimivo bo danes najbrž večerno zaslišanje Roberta Klinarja, ki je medtem dal odpoved kot vodja obveščevalno-varnostnega sektorja generalštaba slovenske vojske. Klinar je za načelnico generalštaba pripravil poročilo, da je bilo streljanje na Počku povsem v skladu z vsemi navodili ministra in vlade, pa tudi sicer je njegov “sektor” analiziral dogajanje drugače kot obrambni minister. Poročila so pokazala, da Erjavec pri Počku neutemeljeno obtožuje, menda pa je bila na ministrstvu precejšnja štala, kako so ti podatki prišli do nadzornikov obveščevalcev in javnosti. Precejšnja skrivnost je še, kaj je Klinarjev oddelek dognal o aferi “mentalno zdravje”, ki so jo tudi proučevali. Odhod Klinarja, ki odhaja v civilni del državne uprave, ni edini nenavaden dogodek. Razlog menda sicer niso le pritiski v primeru Škerbinc, v ozadju bi naj bilo pri Klinarju tudi nezadovoljstvo zaradi nepoštenega določanja višine plače zadnja leta.

Načelnica generalštaba Ermenčeva je medtem odžagala tudi dolgoletnega predstavnika za stike z javnostjo vojske Simona Koreza.

Te menjave so v politiki sprožile kar nekaj zelo kritičnih odzivov. Eden najbolj kritičnih je bil poslanec SDS Franc Breznik, ki se je odzval tako:

Prozahodno usmerjenega Škerbinca, ki je po vodenju naše vojske na Kosovu, delu na Bližnjem vzhodu, pa tudi šolanju v ZDA, po letu 2014 v Bruslju opravljal delo namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva Nata, je Erjavec odstavil vsega tri mesece po tem, ko ga je postavil na vrh vojske. Že takoj po odstavitvi sem opozoril, da so razlogi o nočnem streljanju na Počku hudo nenavadni in da je razlog bolj verjetno, da se Erjavec, ki mu številni očitajo preveč dobre odnose z Rusi, ni ujel z Škerbincem, ki je bil pred tem kot pomemben funkcionar Nata eden bolj kritičnih do ruskih ambicij v Evropi in pri nas.

Nadzorniki obveščevalcev nameravajo danes popoldan najprej nadaljevati zaslišanje načelnice generalštaba Alenke Ermenc, ki je bila v začetku leta dalj časa bolniško odstotna.

Je bila razlog glava ali hrbtenica?

Na bolniško je menda odšla po konfliktu z Erjavcem o višini plač vojakov, kjer načelnik pred njo Alen Geder, ki so ga tudi predčasno odstavili, ni popuščal. Ko je odhajal, ji je javno dejal:

 “Jaz odhajam z dvignjeno glavo in nezlomljeno hrbtenico. Isto želim tebi, ko pride čas.” 

Zakaj je bila načelnica generalštaba dalj časa na bolniški na obrambnem ministrstvu niso pripravljeni pojasniti. Problem govoric, ki jih je to prikrivanje sprožilo v medijih in javnosti, pa je obrambni minister Karl Erjavec reševal tako, da je, ko je treslo že celo državo, od obveščevalne službe zahteval zaslišanja vojakov, kaj govori poveljnik sil Škerbinc in tega pozneje odstavil, Ermenčeva pa je celo napovedala tožbo proti novinarju Bojanu Požarju, ki je marca zapisal :

“Po naših informacijah iz virov znotraj Slovenske vojske se je namreč generalmajorka 12 dni zdravila v ljubljanski Univerzitetni psihiatrični kliniki (Ljubljana – Polje), kamor naj bi jo pripeljali zaradi “zloma”, druge podrobnosti pa niso znane. Tudi zdaj naj bi na delovno mesto prihajala samo še občasno.”

Zaradi domnevno grdega govorjenja o njenem zdravju je, ko je prebrala poročilo vojaške obveščevalne službe, Ermenčeva ustno pozneje ovadila še Škerbinca. Na sodišču, če tja to sploh pride, bo to najbrž prvi primer v zgodovini, ko najvišji general toži medij in drugega generala zaradi pisanja o komentiranja pisanj o njegovem zdravju. Doslej pisanje in komentiranje pisanj o zdravstvenem stanju najvišjih poveljnikov vojske ni veljalo za kaznivo dejanje.

Celoten magnetogram zaslišanja generala Mihe Škerbinca, s katerim je komisija za nadzor obveščevalcev začela preverjanje, lahko preberete tukaj:

Pričanje Mihe Škerbinca o razlogih, da so ga obveščevalci nadzorovali

Ko se pojavi KOS

Del pričanja Škerbinca o nadzoru zaradi komentiranja pisanj medijev o zdravju Ermenčeve z opozorili o nenavadni obveščevalni dejavnosti za diskreditacije, ki spominja na politične metode nekdanje jugoslovanske kontraobveščevalne službe (KOS), je bil takšen:

MIHA ŠKERBINC: Ostal sem pri govoricah. Se pravi, jaz sem vsak ponedeljek, po jutranjem dvigu zastave nagovoril postroj na Vrhniki. V tem postroju na Vrhniki so bili pripadniki poveljstva sil Slovenske vojske in pa določeni pripadniki iz prištabnih enot. Že po prvem ali drugem tem mojem nagovoru so se pojavile govorice, kaj sem jaz govoril na tem postroju in te govorice so v parih dnevih zaokrožile po državi. Te govorice so prišle tudi do določenih politikov in seveda do OVS.
Druga taka govorica, kjer pa nisem bil vpleten, ampak je bila močna, je bila ta, da sta poveljnik in namestnik ene brigade skregana. In tretje govorica je bila v zvezi s tem, kaj naj bi jaz govoril na večerji na ameriški ambasadi.

V teh treh primerih se je jasno pokazalo, da so informacije, ki jih je nekdo pridobil, popolnoma različne od tega, kako se je dogodek odvijal. In to v primeru odnosa poveljnika in namestnika v brigadi in o tem, kaj sem govoril na večerji pri ambasadorju in glede tega kar sem takrat prvič govoril ob ponedeljkovem postroju. O tem sem se pogovarjal tako z načelnico kot z direktorjem OVS, Matijevičem, in sem opozoril na to, da bo nekaj potrebno storiti z viri, ker so popolnoma nezanesljivi in ker način dela, ki je zavladal na Ministrstvu za obrambo, v Slovenski vojski, je samomorilen za Slovensko vojsko. Da je nedopustno, da se je razvila neka mreža informatorjev, ki ob vsakem dogodku vse po čez pošiljajo neka SMS sporočila, ki jih potem nekdo resno jemlje.

In seveda jaz sem imel tudi zagotovila direktorja OVS, dokler sva še tvorno sodelovala in sva tovorno sodelovala, da se bomo s tem ukvarjali, in da bo tudi ukrepal v zvezi s temi nezanesljivimi viri in s to maniro, veste, poročati o tem kaj dela lasten poveljnik nekomu tretjemu v sistemu. Mislim da, ja, in potem se je zgodilo, kaj. Najprej časopis Delo, potem Požareport, potem vsi ostali mediji, grdo poročajo o načelnici generalštaba. Potem se pojavijo govorice, potem se pojavijo twitti, skratka zvalovi po državi. Skupni imenovalec je bil pač njeno zdravstveno stanje in pa potem cel komplot, ki se je razvil iz tega, v kontekstu tudi njene potencialne zamenjave in podobno. Mene je to zmotilo.

Moram reči, da so me določene stvari tudi prizadele in jaz sem o tem govoril na ponedeljkovem postroju. Nisem govoril nikoli in za to imam več kot 200 prič o njenem zdravstvenem stanju. Govoril sem o tem, da je nesprejemljivo, da se v vojski širijo govorice o tem, predvsem sem pa govoril o tem, da se mi zdi skrajno zavrženo, da se prvega vojaka v državi na tako nesramen način mesekrira v medijih. O tem sem jaz govoril 1. aprila letos, kot še dva dni za tem, sem bil prepričan, da je zgodba povezana s tem, da obstaja neka politična ideja zamenjati načelnico Generalštaba. In osebno sem bil zelo čustven, ja, se me je zadeva dotaknila. Bil sem proti temu. Mislil sem, da ni prav, da bi se to naredilo, če bi se naredilo. Potem sem šele kasneje ugotovil ali pa se je morda tok dogodkov samo obrnil. Ampak to morate razumeti, da moj govor 1. aprila na jutranjem postroju je bil običajno govor, ki sem ga izvajal vsak ponedeljek, da jaz nisem govoril o njenem zdravstvenem stanju ali pa še najmanj to kar se je nekje slišalo, da naj bi jaz govoril o tem, kako se je zlomila, kako je nesposobna opravljati svoje delo in še hujše stvari.

Samo povedal sem, kar se ve, s ciljem vojske reči tako in tako je po mojem vedenju, od tega trenutka dalje je zgodba končana, načelnica je nazaj v službi, je polno operativna in želim, da se ta zgodba konča. Sramota je, da se prvega vojaka v državi linča, če ga nekdo hoče zamenjati, to lahko naredi brez tega. Pika. Kasneje na kolegiju ta isti dan sem govoril pa še o politično-vojaških odnosih, kar mislim, da je še danes ključen problem, in da je tudi cel moj problem povezan s tem. Ali oborožene sile Republike Slovenije pripadajo ministru za obrambo ali pa ima ta država določene zakone in predpise, ki jih seveda politični del ministrstva za obrambo, ki izvaja civilno kontrolo nad oboroženimi silami, mora izvajati.


Zdaj pa k samem dogodku. Mislim, da je bilo 2. aprila, torek, možno da je bilo tretjega, mislim pa, da 2. aprila, me je poklical namestnik načelnice Generalštaba, brigadir Glavaš in mi je zjutraj, in mi je rekel, da prihaja OVS na Vrhniko, da on ni seznanjen z vsebino, da ne ve zakaj prihajajo k meni, ampak da pričakuje, da bom jaz zagotovil vse kar bodo od mene zahtevali. Pol ure za tem so se v mojih prostorih pojavili trije pripadniki OVS. Seveda, ha, človek je v takih priložnostih zmeden, jaz sem postavil jasno vprašanje, ali se preiskuje mene ali gre za kazensko ovadbo in ali imam pravico do odvetnika. Povedali so mi, da ne preiskujejo kaznivega dejanja, da pa po Zakonu o pooblastilih Policije bodo izvedli preiskavo ozadja dogodka. Dovolili so mi, da sem imel prisotno pričo, ker je bila tam na hodniku tudi častnica, ki je opravila naloge pravnice, sem izbral njo in potem so zahtevali, da jim zagotovim tri ločene pisarne, in da zagotovim prisotnost vseh članov kolegija oziroma njihovih namestnikov in vseh mojih najbližjih sodelavcev s katerimi bodo oni opravili razgovor. Jaz sem to storil. To je zahtevalo tudi prekinitev dela.

Tisti dan smo imeli na poveljstvu sil v načrtu pomemben, pa ne dramatiziram zdaj, štabni posvet na temo strukture informacije poveljstva sil, ki smo jo morali delati skladno z načrti preoblikovanja in seveda, vi si morate predstavljati, ko se to zgodi, je šok. Je šok za vse. Jaz bi rekel, da je bil šok tudi za te tri uslužbence OVS. Jaz bi rekel, da so tudi oni bili v vidni zadregi. In potem so potekali ti razgovori dobri dve uri. Po dobri uri, uri in pol sem jaz ugotovil, da to nikamor ne pelje in smo potem mi, ki smo morali, začeli izvajati ta posvet in so se potem ljudje menjavali, hodili ven in notri. Po končanem njihovem delu so se usedli pri meni v pisarni. Moram reči, da vidno olajšani, sproščeni in potem je padlo vprašanje, poveljnik: »Kako želite, da vas obvestimo o poteku, formalno ali človeško?« Jaz sem rekel: »Človeško.« In potem je njihov vodja rekel: »No, najkrajše povedano, lov na čarovnice se ni uspešno končal.« In takrat so tudi prvič povedali, da so imeli informacije in indice, da naj bi jaz pač širil govorice in grdo govoril, žaljivo govoril o zdravstvenem stanju načelnice. Da se je pa pokazalo, da je kontekst, to so oni potem rekli, bil popolnoma drugačen, in da nikakor ni bil seveda ne moj namen ne to kar sem jaz naredil, da bi seveda njo žalil. Obratno, moj namen je bil jasno vojski povedati tako in tako in gremo dalje.

Potem so mi rekli, da bodo napisali poročilo, in da je z njihove strani, da bi bilo zanimivo, se pa zdaj na tej točki od začetka pogovarjati, kdo pa je dal te napačne informacije in s kakšnim ciljem. Ker se je meni mudilo, ker sem imel potem že nek naslednji dogodek tisti dan, smo to razpravo imeli samo deset minut in takrat smo debatirali, kdo bi zdaj to lahko bil in s kakšnimi motivi. In potem smo končali. In potem sem še isti dan govoril po telefonu z direktorjem OVS, ki mi je po telefonu rekel, da so ga njegovi delavci informirali, da ve za rezultate preiskave, da se strinja s tem, da bi se bilo potrebno pogovarjati tudi v kontekstu tega kar sva že prej govorila o tem, da ta sistem širjenja govoric ni dober, in je takrat mi povedal dve stvari.

Prvič, da bo poslal naslednji dan še dva svoja pripadnika k meni osebno, da tudi z mano opravita ta razgovor. In da bi se v četrtek dobili on, njegov namestnik in jaz, ter da bi odprli to temo, kaj pa zdaj je lahko v ozadju tega, da je nekdo sprožil to zgodbo z mojimi domnevnimi žalitvami načelnice. In tukaj se je stvar končala. Potem je ta zgodba se prepletla z zgodbo o streljanju, potem je bil v četrtek obisk parlamentarnega odbora. V četrtek sem še zmeraj jaz prepričan, da vse te zgodbe letijo osebno na načelnico in v petek poročanje pri vrhovnem poveljniku, kjer pa se kar naenkrat zaradi določenih zadev, ki jih je minister izjavil za mizo, pa meni utrnilo oziroma že dan prej, po izjavah ministrovih v Postojni, sem jaz še klical direktorja OVS, pa sem rekel, da po teh izjavah, ki sem jih slišal v Postojni, da se meni zdi, da sem pa zdaj kar naenkrat jaz postal tarča. Tako sem rekel. Direktor OVS je v četrtek še to zanikal. Potem sami veste, kako je to šlo z javnimi obtožbami mene, da sem ne ubogal, kršil usmeritve, samovoljno izvajal streljanja in cela ta zgodba s streljanjem, ki danes ni predmet. In potem se seveda v četrtek, so telefonu utihnili. V četrtek, to je dan pred poročanjem predsedniku, ni več direktor OVS odgovarjal na moje klice. Se pravi, v četrtek ni prišlo ne do sestanka med njim, njegovim namestnikom in mano v zvezi s tem kaj bi lahko bili vzroki in ozadje in v četrtek ni OVS poslal dveh pripadnikov, da bi opravili razgovor tudi z mano.

In potem samo še kot zaključek. Jaz se zdaj ne spomnim točno datuma, kdaj je potem komisija, vaša bila na OVS. Jaz nikoli, čeprav sem tudi pisno zahteval, da se me seznani s poročilom, s tem poročilom nisem bil seznanjen ne prej ne pozneje, mi je pa zelo čudno, kako je to poročilo tudi nastajalo oziroma kako se je o tem poročilu govorilo. Ker po podatkih, ki sem jih dobil iz medijev, na podlagi vaše, predsednik, novinarske konference, je bilo poročilo končano 12.. Se pravi, deset dni za takšno poročilo je že tako dolg čas, ampak potem je minister za medije izjavil, da poročilo še ni končano, da preiskava še poteka. Potem je za medije izjavil, da to je bilo samo predhodno poročilo, 12., in da bo zaključno poročilo še sledilo. Potem je bila izjava v zvezi s tem, da sicer poročilo je bilo napisano 12., da pa ukrepi niso bili še izrečeni 12., in potem je zadnje, zadnja informacija bila POP TV, 10. 5., da je bilo poročilo napisano v torek, se pravi, 7. 5., in da je to poročilo zaključno poročilo. In da v tem poročilu pa, da so določene stvari, ki mene pa obremenjujejo, in da so načelnici predlagali uvedbo disciplinskega postopka oziroma kazenske ovadbe mislim, da po 161. členu. Tako da, gospod predsednik, jaz, predsedujoči, jaz sem to tako videl. Jaz osebno seveda in zdaj govorijo tudi leta izkušenj, tudi izkušenj dela z Obveščevalno varnostno službo. Ta gospod ………, ki je bil vodja te trojke, ki je prišla na Vrhniko, je nekoč delal kot vodja izpostave OVS v prvi brigadi. Jaz sem kot poveljnik njemu, pa mu ne bi rabil, podprl vse sestanke. Midva sva odlično, profesionalno sodelovala.

Nimam prav nobene zamere do teh treh operativcev, ki so prišli izvesti to preiskavo. Trdim pa, da je seveda celotna stvar bila nezakonita, preprosto rečeno. Zato, ker je prišlo do mešanja med tremi vejami Obveščevalno varnostne službe, obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno, in ker je tako Zakon o obrambi kot Zakon o pooblastilih Policije jasen, v 34. členu, kjer pravi, da OVS ima pooblastila Policije samo, če izvaja, mislim da je druga, / nerazumljivo/ iz druge alineje, ki govori, preiskava kaznivih dejanj. Veste, takšna stvar, če bi in jaz sem zadnji, ki bi odrekel pravico ali pa odgovornost Obveščevalno varnostne službe, da se ukvarja s takimi primeri in to ni sporno. Sporno je za mene predvsem to, kako so to naredili. Veste, ugotoviti kaj je poveljnik rekel na postroju, kjer je več kot 200 ljudi, kako težko pa to je, povabiti dva človeka na kavo, iti k trem na kavo, na koncu poslušati pet ljudi kako so slišali kaj je poveljnik rekel, napisati poročilo skladno s pravili, s tem poročilom seznaniti poveljnika, ker sem jaz bil vpleten, v tem primeru načelnico, in se potem odločiti kaj boš naredil. Ne, da vznemiriš enega samega človeka v vojski. Veste, način kako je nekdo naredil to preiskavo na najvišjem poveljstvo vojske neke države, je pa tisti, ki je sporen. Poveljnik je najvišja avtoriteta v enoti in to avtoriteto gradi tudi na svoji integriteti. In predstavljajte si obraze mojih podrejenih, ki so jih pred mano, v narekovaju, zasliševali in to naredili z uporabo neke represije. Nekaj kar bi se dalo, če bi bilo tako kot mora biti, bi itak se uporabila službena pot. Kako težko bi bilo načelnici poklicati poveljnika sil, pa mu reči, Miha, ali se ti je zmešalo, kaj pa ti govoriš, pa bi jaz njen povedal kaj govorim. Pa če bi se izkazalo, da sem naredil napako ali pa, da sem, bi rekel, se obnašal neskladno s kodeksom vojaške etike, bi mi ona rekla, poslušaj, tega ne bom več trpela, jaz s teboj ne morem delati, razrešili te bomo in bi jaz kot vojak rekel razumem, ti imaš vso pravico, da to narediš. To isto bi lahko naredil tudi minister, če je on to slišal ali pa, če je on tako… Če bi bile stvari že hujše narave, če bi jaz naredil kaj takega, da bi imelo elemente kaznivega dejanja ali pa elemente disciplinskega prekrška, potem bi lahko me načelnica ali minister preko načelnice dala za napisati izjavo, me poklicala na uradni razgovor. Če bi bilo še hujše, če bi že vedela in bila sigurna, da sem nekaj naredil, potem bi uvedla disciplinski postopek in bi se stvar v disciplinskem postopku razčistila.

Ampak ne, ali me razumete. Uporabiti Varnostno obveščevalno službo, priti na najvišje poveljstvo Slovenske vojske in tamle… Jaz sem take stvari mislil, da danes obstajajo samo še v filmih, pa še to v redkih. In to je tisto kar jaz pravim, da je bilo narobe. In to je tisto kar jaz pravim, da je bila, ne samo neetična, nepravilna, ampak tudi nelegalna uporaba Varnostne obveščevalne službe. Če bi se upošteval 32. člen Zakona o obrambi, če bi oni res raziskovali, ne preiskovali, povezali informacije, zbrali informacije, jih napisali v poročilo in potem dali odločevalcem, seveda podatke, da bi se potem oni dalje odločali, potem je vse vredu. Iti pa in se nasloniti na drugo alinejo in iti po, uporabljati zakon o pooblastilih Policije, za uporabljanje tega dela varnostne naloge, kjer ni, še enkrat, nobene kazenske ovadbe, je pa nezakonito in je to mešanje pristojnosti obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne, kar je striktno v neki demokratični državi prepovedano. In to je moj problem in jaz bom, jaz sem ta problem tudi povedal. Jaz bom ta problem tudi sodno dal razčistiti. Zato, ker sem prepričan, da je dobro za to vojsko, da je dobro za Obveščevalno varnostno službo, da je dobro za obrambni sistem Republike Slovenije, in da je dobro za Republiko Slovenijo, da se v času, ko vsi strokovnjaki trdimo, da je globalna varnostna situacija taka, da obveščevalno-varnostne službe naše države potrebujejo več pooblastil, da se seveda pogovarjamo in strokovno in politično tudi o tem kakšne službe danes imamo, na kakem nivoju so in kako izvajajo pooblastila, ki jih že danes imajo. Predsednik, toliko je po mojih motivih.”

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.695 times, 14 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu