Šarec o banksterjih, kršenju ustave osnovnošolcem in drugem tiru Bratuškove brez Madžarov

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:17 pop

O pregonu bančnega kriminala, ko po bančni sanaciji najprej zasebnih Abanke in Probanke v času vlade Alenke Bratušek (SAB) država še do danes ni uspela najti nobenega večjega krivca za propad državnih in omenjenih manjših zasebnih bank, bo premiera Marjana Šarca (LMŠ) danes spraševal Anže Logar (SDS). O Alenki Bratušek bo Šarec govoril tudi, ko bo o drugem tiru odgovarjal Igorju Zorčiču (SAB). Pri kršenju sodbe o financiranju šolanja osnovnošolcev, o čemer ga bo spraševal Blaž Pavlin (NSi), pa o celotni svoji koaliciji.

Žalitev ustavnih sodnikov

Po sanaciji zasebnih in državnih bank, zaradi katere se je dramatično povečala zadolženost države, so vladajoče stranke leve sredine večino teh bank in številna podjetja razprodale tujcem. Premier Šarec pa je, ko je javna televizija nedavno o reševanju bank objavila dokumentarec, da bi naj bilo to celo nepotrebno, napovedal, da bo premislil, ali bi ustavil privatizacijo Abanke, ki jo vodi nekdanji poslanec LDS Jože Lenič, kjer postopki prodaje še niso povsem končani. Kdo je kriv in odgovoren, če je bilo brez potrebe, pa še kar ne vemo.

Poslanec NSi Blaž Pavlin bo premiera vpraševal, o najnovejšem poskusu vlade, da bi še povečala diskriminacijo otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Staršem iz te šole, ki so morali za osnovno šolanje svojih otrok doplačevati, je ustavno sodišče že leta 2015 pritrdilo, da jihdržava diskriminira pri financiranju izobraževanja otrok, in zahtevalo, da mora nameniti več denarja v letu dni. Do danes še niso, kar je jasna kršitev ustavnga reda. Sta pa minister za izobraževanje Jernej Pikalo in Šarčeva vlada nedavno predlagala, da bi financiranje teh šol zdaj še zmanjšali.

V prvem branju bo o tem precej očitno neustavnem predlogu državni zbor razpravljal v sredo. Finto, kako bi prelisičiti ustavno sodišče, so vladni možje našli v pojasnilu, da jutranje in popoldansko varstvo najmanjših otrok (in podobno) ni obvezni del osnovnega šolanja in da jim tega osnovni šoli Alojzija Šuštarja ni treba plačevati. Da to drugim šolam plačujejo, se jim pa ne zdi sporno. Ker so otroci tam – bi lahko sklepali – več vredni. Ustavni sodniki bi naj, trdi politiki, slabo utemeljili svojo sodbo.

A bolj točno je najbrž, da vladajoči nočejo storiti, kar je zahtevalo sodišče, in bodo zato našli še sto izgovorov za kršitev in to tudi povsem za lase privlečenih in žaljivih do sodnikov.

Zorčič: A ne bo iz Junckerjevega sklada?

Dušan Šiško iz SNS bo premiera spraševal o ustavitvi gradnje HE Mokrice. Iz koalicijskih vrsta pa bo Luka Mesec spraševal o prenosom stanovanj in zemljišč s slabe banke na Stanovanjski sklad, Igor Zorčič (SMC) pa o drugem tiru, ko se je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (SAB) odpovedala sofinanciranju Madžarske, za katerega se je dogovorila prejšnja vlada Mira Cerarja in zato zdaj, ker je pokritje investicije drugačno, pričakuje jamstvo slovenske države za gradnjo. Tako je Zorčič zapisal v napoved vprašanja:

“Pripravljalna dela so v polnem zagonu, vlada je potrdila investicijski program, podpisana je bila koncesijska pogodba med vlado in podjetjem 2TDK, odobreno je bilo posojilo Evropske investicijske banke. Prejšnja vlada se je zavzemala za financiranje projekta na način, ki bi čim manj obremenil javne finance. K temu smo se zavezali tudi koalicijski partnerji v tej vladi, ko smo v koalicijskem sporazumu zapisali, da bomo začeli postopek za dodelitev poroštva t.i. Junckerjevega sklada. Zadnje napovedi Ministrstva za infrastrukturo, da bi se posojilo Evropske investicijske banke zavarovalo z državnim poroštvom, predstavljajo odmik od te koalicijske zaveze. Glede na te napovedi vas, spoštovani predsednik vlade, sprašujem, kakšni so načrti v zvezi s finančno konstrukcijo projekta drugi tir, predvsem glede poroštev za najeta posojila in vpliva na javni dolg države? Poroštvo t.i. Junckerjevega sklada je namreč projektu zagotavljalo večji nadzor nad njegovim izvajanjem – to je tudi skozi mehanizme samega Junckerjevega sklada, česar v primeru državnega poroštva ni, zato nas zanima, kako bo vlada ob varovalkah, ki jih predvideva Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, zagotovila nadzor nad enim od največjih infrastrukturnih projektov samostojne Slovenije, da ne bo prišlo do nepravilnosti kot v primeru TEŠ6?”