Več RTV prispevka Kaduncu, demenca ob Thalerju in Rusiji

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:05 pop

Zadnje soočenje glavnih kandidatov je javna televizija začela z afero, ki je zrušila vlado sosednje Avstrije in donedavnega šefa svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja, ki ga je skrita kamera ujela v koruptivnem dogovarjanju, kaj vse dobijo Rusi, če mu bodo pomagali do oblasti. Tema je bila eksplozivna, pomembna, a televizijci so takoj pogrnili na celi črti.

Ko udari Thaler demenca

Da so vrtali po grehih šefa SNS Zmaga Jelinčiča, je bilo logično. A potem, ko so prišli do Tanje Fajon iz SD, je novinarsko ekipo nenadoma udarila demenca in niso nič vprašali o nekdanjem evropskem poslancu SD Zoranu Thalerju, ki so ga nekoč v podobnem dogovarjanju kot Stracheja ujeli in posneli britanski novinarji, zaradi česar je po nekaj sprenevedanjih končal za zapahi. Zakaj logičnega vprašanja niso postavili, je mogoče pojasniti na dva načina. Morda so bili uvidevni do nekdanje sodelavke. Kandidatka SD Tanja Fajon je bila pred izvolitvijo za evropsko poslanko dopisnica javne televizije iz Bruslja. V studiu je bila tudi Irena Joveva, ki je bila še nedavno novinarka na komercialni televiziji, zdaj pa glasove nabira za vladno stranko LMŠ. A malo verjetno je, da bi novinarji tako prozorno napako naredil, da bi pomagali novinarkama, ki delata za vladni stranki.

Precej bolj verjetno je, da si preprosto niso upali vprašati, ker je znano, da imajo stranke vladne koalicije večino v programskem in nadzornem svetu RTVS in da so že brezobzirno obračunali z nekdanjo odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ki si je pred časom domišljala, da novinarji niso le izvajalci in propagandisti trenutne vlade. Ker ni bila pripravljena sodelovati v umazaniji, so posledično odstavljali tudi zdaj že nekdanjo direktorico Ljerko Bizilj.

Ali pa novinarji o Thalerju celo niso želeli vprašati zaradi politične pristranosti.

Zaradi te nenadne demence je na poslanca Zorana Thalerja spomnila evropska poslanka in kandidatka SDS Romana Tomc. In po njej, in ne po novinarjih, je takoj udarila Tanja Fajon, da bi preusmerila pozornost od Thalerja, SD in Rusije. Voditeljev soočenja ni zmotilo, da je Fajonova zahtevala opravičilo od Tomčeve zaradi poročanja spletnega portala Nove24TV, kar ni imelo nobene zveze z avstrijsko afero in Thalerjem, ob katerem je Tomčeva popravljala nenavaden novinarski spodrsljaj. Nova24TV je pred tem diskreditirala propagandno plakatno akcijo SD tako, da so objavili plakate s spremenjeno vsebino, ki so to stranko smešili. V SD so reagirali neverjetno ostro. Odpovedali so sodelovanje na soočenjih na tej televiziji, Milan Brglez pa je fotomontažo ocenil za nacistično propagando in napovedal pravna sredstva po volitvah, čeprav so na Novi24TV hitro umaknili vse skupaj in se opravičili.

Tomčeva se je Fajonovi na javni televiziji za dogajanje še dodatno opravičila, kar je bilo nenavadno, saj medijska podtikanja v tej državi niso popolnoma nič neobičajnega in česa podobnega SD še nikoli ni storila, ko so podobno grešili njihovi mediji. Spomnimo se lažnivega poročanja časopisa Delo z velikanskim člankom na vrhu naslovnice, da denar iz Patrie ni potoval k Janezu Janši, ampak je šel k njegovi stranki SDS in opravičila, ki so ga objavili čez nekaj let skrito nekje na dnu pete strani. Pa še to miniaturno opravičilo so objavili le zato, ker je to zahtevalo sodišče. Politiki SD ob ravnanju po formatu največjega časopisa v državi niso nič filozofirali, da je to nacistična propaganda glasila njihove predhodnice, torej komunistične partije, ki ga danes obvladuje preverjeni Stojan Petrič iz Foruma 21. Pred Petričem ga je nekaj časa usmerjal Dušan Zorko, ki ga je SD ravno uspešno postavila na vrh podjetja 2TDK, ki bi moral Petričevemu Kolektorju zagotoviti milijardni posel gradnje drugega tira, če že pri predoru Karavanke, ki ga z avstrijske strani že nekaj časa vrtajo, slabo kaže. Nekdanjo direktorico Dela Irmo Gubanec, ki je bila prej finančnica javne televizije, so vmes iz Dela preinštalirali v upravo Luke Koper, da je vse pokrito.

Kadunc predvolilno darilo Šarcu

Javna radiotelevizija je vladajočim strankam ob uslugah pri Thalerju prizadela tudi manjši udarec v predvolilnem tednu. To je zagrešil kar njihov direktor Igor Kadunc, ki je v ponedeljek na seji programskega sveta razkril, da je od vlade zahteval povišanje prispevka za RTV za evro. Šefa vlade Marjana Šarca je verjetno skoraj kap od sreče. Takoj je zanikal, če prevedemo ozadje, da bo vlada kaj plačala novinarjem za molk ob obračunavanju z Jadranko Rebernik v primeru Thompson ali za naklonjenost in demenco v volilnem tednu. Nič ne bo s povišanjem prispevka za RTV, je bilo razumeti. Da bo zahteval in dosegel povišanje prispevka, Kadunc redno ponavlja na skoraj vsaki seji programskega sveta. Prispevek je daleč najpomembnejši prihodek javnega zavoda. Kadunc ni molčal niti v volilnem tednu, čeprav je jasno, da volivcev to ne spravi v dobro voljo. Da ni bilo nedolžno, je pokazala neverjetno visoka branost javnega pisma Ivana Tomšeta, naj povišanje prispevka plačajo le pristaši vlade Marjana Šarca sami, ki sem ga objavil pred dnevi. Branost je presegla članke, ki sem jih tiste dni sam pisal. Javno pismo lahko preberete tukaj.

Potem pridejo Rusi

Tomše si ni izmišljal. Dileme so. Spomnimo se znova, da je Kadunc s programskimi svetniki, ki so si jih nastavile vladne stranke, predčasno odstavljal direktorico televizije Ljerko Bizilj, ko mu ta ni pomagala odstaviti odgovorne urednice Jadranke Rebernik, ker je ta hrvaškemu pevcu Thompsonu omogočila, da odgovori na očitke naših levo sredinskih oblasti, da je fašist in ustaš. To je bilo novinarsko profesionalno povsem pravilno, a ni bilo v skladu z ideologijo in interesi levice. Da so sledila brutalna odstavljanja, je primer enega bolj nizkotnih političnih discipliniranj novinarjev javne RTV novejše zgodovine, ki je bilo velika sramota tudi za številne novinarje tam, ker se večinoma niso nič upirali.

Bila je tudi kakšna izjema, denimo voditelj Odmevov Igor Bergant, ki je političnemu pogromu na seji programskega sveta presenetljivo javno nasprotoval in s tem začasno preprečil, da bi Kadunc takoj odstavil direktorico Biziljevo, ker politično ni bila dovolj pridna.

Za nadgradnjo medijske demence ob Thalerju so mediji v zadnjem tednu poskrbeli še ob predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, ki je nedavno zavrnil povabilo v državni zbor, ko je ta na zahtevo SDS razpravljal o nepravilnostih in težavah v pravosodju. Bilo bi nedopustno vpletanje v neodvisnost sodne veje oblasti, smo izvedeli od Florjančiča, če bi prišel v državni zbor in kaj pojasnjeval o kupu čudnih sodnih postopkov proti pomembnim opozicijskim politikom v predvolilnih časih zadnja leta, ki so na koncu vsi po vrsti propadli, a so koristili levici, da je ohranila oblast v državi.

Ko je te dni gostil šefa ruskega vrhovnega sodišča, tamkajšnje sodstvo tudi slovi po preganjanju opozicije, pa se je šel Florjančič v predvolilnem tednu naglo slikat v državni zbor, zvečer pa, kot je slišati, na večerji zelo po tihem gostil še ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ima tudi dobre zveze v Rusiji, za katere se je trudil tudi že bivši šef svobodnjakov Heinz-Christian Strache. Rusija je pač velik igralec, naše leve oblasti pa so nekoč po čudnih zapletih, ki so jih povzročile same, v drugo nenavadno poceni prodala “Jankovićev” Mercator Agrokorju, za katerim so bile ruske banke.

Na posnetku Damijan Florjančič na sprejemu z Dejanom Židanom ob obisku vrha ruskega sodstva tik pred volitvami:

Več o obisku delegacije vrhovnega sodišča Rusije in govoricah, da so šefi sodišč na večerji gostili tudi Zorana Jankovića lahko preberete tukaj.

Obisk in hkratno dogajanje so največji mediji povečini zamolčali javnosti, čeprav bi morali po nenavadni odstavitvi pro-zahodnega šefa sil slovenske vojske Mihe Škerbinca in odločitvi obrambnega ministra Karla Erjavca (DeSUS), ki je pokazal vrata ameriški vojski na Počku, pozorno opazovati, kdo zdaj prihaja iz vzhoda in zakaj.

Prihodnji teden bo v Ljubljani, denimo, kar sam zunanji minister Sergej Viktorovič Lavrov.