Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bojkotirajmo vrhovnega strica!

(Last Updated On: 06/11/2017)

Da bodo bojkotirali odločanje, je pred drugim krogom volitev predsednika republike doslej napovedalo največ bralcev spletnega časopisa. V anketi je na drugem mestu Borut Pahor. A prednost pred Marjanom Šarcem ni neulovljiva. Vse je še odprto.

Ko sem zadnji teden poslušal soočenja kandidatov, me je Šarec presenetil z odgovorom, da bi denarno podhranjeni vojski namenil dva odstotka BDP. To smo nekoč obljubili Natu. Vsoto zadnjih let bi podvojil. Pahor, ki je kot vrhovni poveljnik nekajkrat kritiziral vlado, da ta vojska še v miru komaj preživi, vojne ali konflikta pa ni sposobna prenesti, je nasprotno zastopal populistično stališče, da odstotek BDP povsem zadošča. To je toliko, kolikor vojska dobiva zdaj. Predsednika, ki jamra, noče pa rešitve, si ne želim. Če bi šlo samo za odnos vrhovnega poveljnika do obrambe države, bi po teh odgovorih glasoval za Šarca. Tudi zato, ker si upa zameriti se delu svoje volilne baze na skrajni levi, ki je absolutno podpirala Pahorjevo zniževanje denarja za vojsko, ko je še vladal, s čemer jo je pomagal spraviti v težave, v katerih je danes.

A na volitvah ne gre samo za odnos do vprašanja, koliko dati za vojsko, katere vrhovni poveljnik je predsednik. Splošna slika sicer pa je, da je Pahor veliko bolj izkušen od Šarca. A izkušnje spet niso vse.

Kdo bo moralna avtoriteta po Cerarju?

Pri odločanju nam nista pomagali največji stranki v državi SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše, ki sta se oglasili po prvem krogu. Iz SDS se je pod stališče podpisal predsednik Janez Janša, v SMC so objavili mnenje “vodstva”. Obe stranki sta imeli pri predsedniških volitvah bolj šibke karte.  SMC po propadu z Majo Makovec Brenčič ni za nobenega: poziva pa k podpori obeh.  SDS, ki se vsaj ni osramotila z rezultatom Romane Tomc, pa ni za nobenega in tudi za oba ne.

Foto: Urad predsednika republike, Anže Malovrh/STA

SMC je svojim pristašem priporočila, naj na volitvah glasujejo za predsednika, kot jim ga je ob razpisu volitev opisal predsednik državnega zbora Milan Brglez. Po tisti podobi bi morali izvoliti Mira Cerarja, ko je kandidiral za šefa vlade. Kot so zapisali zadnji teden:

“Pravi lik predsednika republike je lahko le oseba z visoko moralno avtoriteto.“

Borut Pahor se je vlogi najvišje moralne avtoritete odpovedal že na začetku kampanje, ko je povedal, da to ni in tudi noče biti. Marjan Šarec pa je nekoliko premlad in neizkušen, da bi se potegoval za položaj „velikega modreca“, ki levici trenutno manjka.

Na položaj moralne veličine so propagandno z leve nekoč postavljali Mira Cerarja. A se je ta zgodba že razsula.

Vladanje je umazan posel, sploh če se glavnega političnega tekmeca poskusiš znebiti tako, da mu z zlorabo oblasti odvzameš sedež v parlamentu. In to neuspešno. Sodniki pa potem zlorabo obsodijo in ti konkurenta vrnejo v državni zbor. Kar se je SMC zgodilo z odvzemanjem mandata Janši.

Splačalo se jim je vendarle. Kazni, razen precej slabega vtisa, ni. Je pa nekaj zanje pozitivnih posledic, ker so s tem uspeli še nekoliko razsuti desnico.

Sodniki so na koncu sicer odločili, da smo z Janšo že spet imeli političnega zapornika in ne politika v zaporu.  A koaliciji SMC, Desus, SD se je, ko se je dogajalo, pri računici, da bo Janša ostal v zaporu in mu je zato treba odvzeti sedež tudi mimo zakona, pa tihem pridružil vsaj del NSi. In od takrat je hud konflikt, zaradi katerega ni bilo skupnega predsedniškega kandidata z desne.

Stališče SMC pred drugim krogom je preprosto: po pričakovanem polomu Maja Makovec Brenčič oba kandidata sodita na levo in sta zanje sprejemljiva. Naravnost pa niso podprli nobenega, ker bi mu to glede na rezultat Brenčičeve kvečjemu škodilo.

Same slabe izbire za Janšo 

Bolj zapleten je položaj Janeza Janše. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) se je v primerjavi z Makovec Brenčičevo dobro odrezala, krepko je prehitela tudi predsednico “prijateljske” NSI Ljudmilo Novak, za katero je vladni pravnik iz vrst NSi Janez Pogorelec na družabnih omrežjih pred volitvami skoraj do onemoglosti ponavljal, da lahko edina premaga Pahorja v drugem krogu.

Gospod je morda dober pravnik, a rezultat volitev je njegove napovedi povsem demantiral. Ne moreš premagati Pahorja s četrtega mesta in z vsega dobrimi sedmimi odstotki. Drugače povedano: navijaštvo za svojo predsednico ga je odneslo. Kot je še številne bolj leve na družabnih omrežjih, ki so v času, ko sta bili Ljudmila Novak in Romana Tomc še izenačeni, razglašali, da je s Tomčevo konec, ker jo je javno nedvoumno podprl šef največje stranke na desni. Janša, torej. A podpora Janše in pogona, ki ga vodi, je – kot je pokazala volilna nedelja – pomagala, da je Tomčeva na volitvah krepko preskočila Novakovo in vse javnomnenjske napovedi.

Janši to drobno zmagoslavje na desni ne pomaga in tudi na Pogorelca ni veliko vplivalo. Pogorelec, ki že nekaj let na spletnih omrežjih in v intervjujih za levičarske novinarje v dnevnikih na veliko navdušenje le teh ponavlja pozive Janši, da se mora umaknit, se je odzval z:

Dogovarjanje, ki ga Pogorelec ponuja, je precej tvegano. Doslej stranka, ki ji pripada, v zgodovini še ni ponudila ali se “zmenila” še za nič podobnega zmagovalcu avstrijskih volitev. Razen za Janšo. Kjer pa niso bili glavni. Janševa dilema tudi ni Pogorelec.

Trenutna dilema je, ali podpreti Pahorja ali Šarca in ne Pogorelca, ki je z Novakovo na volitvah že pogorel. Res je z 7,2 odstotki Novakova dosegla boljši rezultat kot njena stranka na zadnjih volitvah, ki je takrat zbrala vsega 5,6. A se ni niti približala odstotkom Barbare Brezigar (30,8), Lojzeta Peterleta (28,73) ali Milana Zvera (24,25) v prvem krogu predsedniških volitev v preteklosti.

Za kom so strici?

Janša tokrat ni prijazen do Pahorja pred drugim krogom. Pred petimi leti je SDS, da bi se znebila Danila Türka, ki se je med predsednikovanjem pokazal kot precejšen skrajnež (nagradil je celo šefa politične policije iz časa socializma Tomaža Ertla) precej naravnost podprla Pahorja. Ertl je bil pomemben funkcionar, ko se je država s procesom proti četverici JBTZ vpisale med zadnje režime s političnimi zaporniki v Vzhodni Evropi. Nad Ertlom je bil takrat Milan Kučan. Presenetljivo se s Kučanom nekoliko, a precej manj ostro kot Janša, zadnje teden bode tudi Pahor. Pahorja Kučan sicer ni nikoli pustil zapreti. Zamera je blažja. Iz časov je, ko se je v dobro interesov levega političnega bloka Pahor najprej odrekel predsedniški kandidaturi in je zato zmagal Danilo Türk, kmalu za tem pa je s Kučanovo podporo Pahor prevzel vodenje vlade, ki pa se je izkazala za precej nesposobno in razpadajočo. Za precejšen črn madež v Pahorjevi karieri. Za funkcijo šefa vlade s sodelavci, ki jih je imel, ni bil najboljši.

Na koncu je Kučan prišel Pahorju povedat, da več ne podpira prepirljive koalicije in njenega šefa in da bo podprl novega voditelja na levi: Zorana Jankovića. Slednjega je potem Kučan s kupom levičarjem še lepo prosil, naj se poda v spopad za državno oblast. A Jankoviću kljub Kačunovi podpori po relativni zmagi na volitvah ni uspelo sestaviti vlade, nekako mu je zmanjkal en glas. Govori se, da morda celo Pahorjev.

In zavladala je druga vlada Janeza Janše.

Pahor pa je “stricem” vrnil, ko je pred petimi leti premagal Danila Türka. Tudi s pomočjo Janše.

Je Pahor še alternativa za SDS?

Foto: Robert Fojkar Komac

Janša je o tem te dni zapisal: „Pahor je vseeno predstavljal upanje, da bo predsednikoval drugače kot njegov predhodnik Türk. A vse od njegove izvolitve naprej so se krepili glasovi, da smo takrat naredili napako. Dolgo časa se mi niso zdeli najbolj prepričljivi, vendar je po petih letih bilanca popolnoma jasna in napako je treba priznati. V času, ko je predsednikoval Borut Pahor, so nam kradli čas, svobodo, volitve in mandate. Ljudje iz njegove stranke v CSD in MDDSZ so kradli celo otroke. Predsednik ob teh dogajanjih ni niti pisnil.“

Janša v nadaljevanju zapiše tudi: „Več tujih državnikov in diplomatov, ki so se v zadnjih letih srečevali s Pahorjem, mi je dejalo, da je v bilateralnih razgovorih striktno vztrajal na stališču, da v zadevi Patria ni nič narobe in da ne gre za politični proces, da je do skrajnosti olepševal stanje pri urejanju povojnih morišč, ter da je ob vsakem pomembnejšem zunanjepolitičnem pritisku na koncu klonil pred mafijo, kar se je nazorno pokazalo ob povabilu Putinu v času najbolj zaostrenega embarga.“

Janša opozori tudi na iranski denar v NLB, s katerim nas je Pahorjeva vlada vrnila med neuvrščene izgubljence, pa Pahor in njegovi sodelavci še opazili niso.

Ali bi bil Šarec kaj boljši, je težko reči. Še ni bil na nobeni podobni funkciji.

A to je pač dilema volitev: izkušeni Pahor ali precejšnji novinec Šarec, ki je širšo politično kariero začel v Jankovičevi Pozitivni Sloveniji.

Za katero od teh možnosti ste, lahko še odgovorite v anketi. Če ne želite glasovati, si lahko tudi le ogledate rezultat:

Za katerega predsedniškega kandidata boste volili?

  • Ne bom volil (58%, 803 Votes)
  • Boruta Pahorja (28%, 382 Votes)
  • Marjana Šarca (15%, 201 Votes)

Total Voters: 1.386

Loading ... Loading ...

V anketi je bilo največ odgovorov doslej za bojkot. Zdi se vabljiva izbira. Volivcev bo tako ali tako malo. A hkrati bi bilo predvsem za največjo opozicijsko stranko tvegano igrati na to karto, ker lahko volivcem ta navada ostane.

Čez pol leta bodo parlamentarne volitve, ko bo šlo neskončno bolj zares in takrat bo moral na volišča Janez Janša spraviti čisto vsako dušo, ki jo za SDS lahko najde.

Pahor in Šarec mu pri tem ne bosta pomagala. Pogorelec iz NSi še manj. Še manj nekoč Pahorjevi strici.

Kot je to običajno v tej državi: vsak si bo pomagal sam.

 

P.S.: Zaradi komentarjev iz strank na spletnih omrežjih: ta komentar nikakor ne poziva k bojkotu drugega kroga volitev.  V komentarju tudi ne povem, kako bom sam ravnal. Ali bom volil Pahorja, Šarca ali ostal doma. Za to je še prezgodaj.

 

.

 

 

(Visited 380 times, 1 visits today)
32 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.