Kakšna bo glasovnica na evropskih volitvah

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:55 pop

Ta teden je državna volilna komisija še uradno potrdila, da nosilec liste Zelenih Slovenije Gorazd Pretnar in kandidati liste DeSUS na glasovnici ne morejo imeti ob imenu in priimku svojih akademskih nazivov. Akademskih nazivov tudi v preteklosti ni bilo na glasovnicah. Možnost, da bi Pretnar ali DeSUS na sodišču dosegla spremembo vsebine glasovnice, je praktično enaka ničli, zato je videz glasovnice že jasen in jo predstavljam.

Kako glasovati, da bo veljalo

Na vrhu glasovnice bo zapisano, da glasujemo tako, da obkrožimo številko liste, ki ji damo glas. Za skupno listi SDS in SLS, ki jo vodi Milan Zver, bo to številka devet, za Listo Marjana Šarca, ki jo vodi Irena Joveva, sedem, za listo SD Tanje Fajon pa enajst… Glasovnica za evropske volitve bo takšna (s klikom na posnetek jo lahko povečate):

Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Če jih boste obkrožili več, bo glasovnica neveljavna in bo šla v koš. Volivec lahko na glasovnici označi tudi le enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati liste, za katero je glasoval (preferenčni glas). Če boste prednostni glas namenili kandidatu stranke, za katero niste glasovali ali za več kandidatov, se prednostni glas ne bo upošteval. Glas za stranko, če bo oznaka vsaj tam pravilna, pa bo še veljal.

Pred volitvami lahko še zadnjič odgovorite na anketno vprašanje, za koga boste glasovali, stranke so navedene v vrstnem redu kot bo na glasovnici:

 Loading ...

Koliko šteje prednostni glas?

Praviloma največ prednostnih glasov volivci namenijo kar nosilcem list, ki so navedeni ob imenu stranke. Niže uvrščeni kandidati so izvoljeni le redko. Za izvolitev velja pravilo, da morajo preseči vsaj polovico povprečnega števila glasov za kandidate svoje stranke, po številu pa morajo seveda prehiteti druge z liste. Redko se zgodi, da so prednostni glasovi odpihnejo glavnega kandidata in je izvoljen kdo, ki ni na vrhu, a povsem neobičajno to ni. Na ta način je bil leta 2004 v evropski parlament izvoljen z zadnjega mesta liste takratni predsednik SD in DZ Borut Pahor. Pred petimi leti je nekaj podobnega uspelo Tanji Fajon, ki je zbrala 11.691 prednostnih glasov in s tem prehitela predsednika SD Igorja Lukšiča, ki je bil na listi pred njo, a je zbral le 6.882 prednostnih glasov. Lukšičeva kariera na vrhu SD se je po tem porazu hitro končala. Z zadnjega mesta skupne kandidatne liste NSi in SLS je pred petimi leti poslanec postal Franc Bogovič, ki jih je zbral 7.809 glasov. S tem je zaostal za nosilcem liste Lojzetom Peterletom s 32.720 prednostnimi glasovi, prehitel pa je Ljudmilo Novak, ki je bila na listi eno mesto pred njim, zbrala pa 5.917 prednostnih glasov. Novakova se je še nekaj let obdržala na vrhu NSi, tokrat pa je glavna kandidatka NSi, ki gre na evropske volitve samostojno.