Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šabeder je podpisal, da v UKC čakajo službe tri dame, ki jih je vzel na ministrstvo

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:09 pop

Novi minister za zdravje Aleš Šabeder je, kot so potrdili v Kliničnem centru, tik preden je po dobrem letu vodenja odšel za ministra, tam še podpisal suspenze pogodb o zaposlitvi Luciji Mak Uhan, Maji Strajnar in Poloni Križnar, ki jih je hkrati na zaupanje zaposlil na ministrstvu za zdravje. Praktično to pomeni, da je minister poskrbel, da Mak Uhanova in Strajnarjeva, ki sta mu v UKC pomagali pri vodenju in Križnarjeva, ki je skrbela za odnose z javnostmi, čakajo njihove službe v UKC, ko Šabeder ne bo več minister in bodo posledično izgubile službe v vladi.

Bo UKC privilegiran?

Mak Uhanovo si je Šabeder postavil za vodja kabineta na ministrstvu za zdravje, Križnarjeva pa je na ministrstvu prevzela službo za odnose z javnostmi. Dodatno je ta mesec mirovanje pogodbe o zaposlitvi pomočnice generalnega direktorja UKC za pravne zadeve Blanki Česnik Wolf podpisal Teodor Žepič, ki začasno vodi klinični center po odhodu Šabedra. Wolfova je na ministrstvu za zdravje prevzela položaj v.d. generalne sekretarke ministrstva, kar je tudi funkcija, ki je vezana na ministra.

Da vrsto pomembnih funkcionarjev ministrstva za zdravje čakajo službe v ljubljanskem kliničnem centru, je nekoliko spotakljivo, ker ministrstvo vpliva tudi na pomoči in podpore različnim zdravstvenim zavodom po državi, ki poslujejo s primanjkljajem. Takšen je tudi UKC. Mogoče je, da ti funkcionarji ne bodo ravnali povsem nepristransko, ko bodo sodelovali v odločanjih, ki se nanaša na zavod, kjer bodo v prihodnosti zaposleni. Iz komisije za preprečevanje korupcije, kjer sem preveril, ali bi lahko bilo kaj spornega, ker je Šabeder kot šef UKC podpisal dogovore, da posameznike na UKC čakajo službe, takoj za tam pa je iste na osebno zaupanje zaposlil na ministrstvu, so odgovorili:

“V zvezi z navedenimi kabinetnimi zaposlitvami ter mirovanjem delovnih mest je komisija presodila, da niso podani razlogi za sum morebitnih kršitev določb ZIntPK, saj je pravna podlaga za presojo Zakon o javnih uslužbencih. Navedeni zakon namreč v 68. členu določa, da se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), število mest v kabinetu pa se po določilu 72. člena citiranega zakona določi v okviru kadrovskega načrta za organe državne uprave vlade. 152. b člena Zakona o javnih uslužbencih določa mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Predstojnik in javni uslužbenec se lahko tako sporazumno dogovorita o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, v času mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko javni uslužbenec tudi sklene delovno razmerje z drugim delodajalcem v skladu z dogovorom. V času mirovanja pravic javnemu uslužbencu miruje tudi naziv, po prenehanju delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, pa se javni uslužbenec brez javnega natečaja vrne na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je dosegel pred pričetkom mirovanja pravic.”

Pri višjih funkcionarjih, denimo poslancih, ministrih in sodnikih, pravice do vrnitve na prejšnje delovno mesto in mirovanja posebej določa zakon in so mogoča le v točno določenih primerih.

Koliko je še takšnih?

V tem primeru pa takšna pravica do vrnitve dejansko ni določena v zakonu o vladi ali o funkcionarjih. Izpeljali so jo iz možnosti v zakonu o delovnih razmerjih, da se lahko delodajalec in delavec dogovorita za mirovanje delovnega mesta (suspenz), če imata oba za to interes. Denimo, če mora zaposleni v zapor, delodajalec pa si ga v prihodnje še želi. V tem primeru se je v imenu delodajalca v UKC in na ministrstvu hkrati dogovarjal kar Šabeder, ki je dobro poskrbel za svoje sodelavce. Dejansko gre v teh primerih za posojanje uradnikov politični oblasti, ki je v nadrejenem položaju zavodom, ki zato ne odločajo avtonomno in je nenavadno, da to ni natančneje urejeno v zakonih.

Na odgovore iz vlade, koliko je to splošna praksa, da imajo zaposleni pri ministrih na zaupanje sklenjene dogovore drugod v javnem sektorju, da jih tam čakajo službe za nedoločen čas, še čakam.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu