Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Nemec z “anšlusom” nad Fajonovo z Janševim praznikom

(Last Updated On: 04/04/2019)

Po propadu koalicijskega projekta okrepitve ministrov s šestimi novimi državnimi sekretarji, je DZ danes prvič razpravljal o novi reformi, ki jo predlagajo poslanci koalicije Marjana Šarca (SD, LMŠ, SMC, DeSUS, SAB in Levica). Na predlog kandidata SD na evropskih volitvah Matjaža Nemca je koalicijska večina v odboru za delo, družine, socialne zadeve in invalide že predlagala, kako popraviti državne praznike. Pravzaprav spreminjajo poimenovanje enega samega, pa še ta ni dela prost.

Jelinčič: To je izdaja

Z dvanajst proti petim glasovi državnemu zboru vladajoči predlagajo, da bi poslej praznovali, da je bila s pariškim mirovnim sporazumom leta 1947 Primorska priključena matični domovini in ne več, da je bila Primorska vrnjena k matični domovini, kar določa zakon od leta 2005. Novost bo skoraj gotovo uzakonjena še pred evropskimi volitvami, ker imajo koalicija večino in lahko v DZ sprejme karkoli, odločajo pa po skrajšanem postopku, ki je mogoč, ko gre za nezahtevna in nepomembna vprašanja. A politično ni nepomembno. Najbolj radikalno se je na seji odbora za delo na Nemčevo zamisel odzval Zmago Jelinčič (SNS), ki je tudi kandidat na evropskih volitvah. “To je izdaja slovenskega naroda,” je ocenil šef nacionalistov in pripomnil, da se Tigrovci in borci obračajo v grobovih in da bi v normalni državi predlagatelje spremembe pozaprli. Jelinčičeva logika je, da če bo država odločila, da je Primorsko priključila (in ne da je bila vrnjena), lahko Italijani zahtevajo vrnitev. Sejo odbora je Jelinčič po tem ostrem nastopu protestno zapustil. “Razen dvignjenega glasu in zmerjanj sploh ne vem, kaj je hotel povedati,” je odgovoril Nemec in opozoril, da je v prejšnjem mandatu predlog tega zakona podpisalo kar 63 poslancev, tudi vsi poslanci s primorskega konca, je dejal. O Jelinčiču pa je Nemec dejal, da je povedal o sebi vse. “Ne bom si dovolil, da me nekdo ozmerja in potem odide kot največji strahopetec,” je še dejal Nemec. V tem mandatu je predlog Nemcu podpisalo 38 poslancev.

Irglova: Zakaj Primorsko pripisujete Italijanom?

A Nemca je, da so bili in so za vsi Primorci, takoj demantirala Eva Irgl (SDS), ki je opozorila, da je predlagana sprememba posledica zvestobe SD revolucionarnemu gibanju, ki je po vojni uporabljal takšne termine. “Kot ponosna Primorka, ki vem, kaj so ljudje tam vse doživeli, lahko zatrdim, da gre za povsem neprimeren izraz in za škodljiv izraz. Nakazuje, da Primorska ni bila nikoli del domovine in jo je potrebno priključiti, termin vrnitev pa kaže, da je bila prej del matične domovine, da so tu vedno živeli Slovenci. “Vrneš se domov, to boste lažje razumeli, tja, kjer je srce (…) Če pa priključiš, pa priznavaš, da ta dom ni bil nikoli tvoj, nikoli naš, da tam nikoli ni bilo srca…” Irglova je ocenila, da levica zdaj s tem piha na dušo radikalnim politikom v Italiji. “Primorsko in nas Primorce pripisujete Italijanom,” je bila nad predlogom koalicije ogorčena Irglova in nadaljevala: “Vprašajmo se, kaj to pomeni.”

Vrnitev Primorskem proslavljamo od leta 2005. V času prve vlade Janeza Janše smo dobili tri dodatne praznike vezane na zgodovino države, ki pa niso dela prosti dnevi. Eden od njih je 15. september, na ta datum je začela veljati v Parizu pred tem podpisana mirovna pogodba z Italijo, s katero je SFRJ dobila Istro in Jadranske otoke, Slovenija pa izgubila Trst in Gorico. Poimenovanje tega praznika zdaj popravlja Nemec. Bolj blagemu terminu vrnitev leta 2005 nihče ni nasprotoval, priključitev pa ima za severni del države neroden prizvok, ker spominja na nacistični anšlus, to je namreč priključitev v nemščini. Da gre pri spreminjanju imena praznika za predvolilno dejavnost, kaže pomembna podrobnost: povsem enak zakon je že lani s podpisi poslancev prejšnje koalicije in Levice v paketu predvolilnih zakonov, v katerem je bil tudi neustaven o kolektivnih manjšinskih pravicah za narode SFRJ, že predlagal Matjaž Nemec. A je tisti kup poslanskih zakonov lani končal v smeteh, ker so poslance prehitele predčasne volitve. V teh dneh smo spet pred volitvami, zdaj evropskimi in zamisel je obujena, a koalicija zdaj ne ponuja tudi manjšinskih pravic narodov SFRJ. Zdi se, da projekt ne bo propadel kot so nedavno koalicijskim poslancem dodatni državni sekretarji, ker spremembo podpira tudi Levica Luke Meseca, podprla pa je vse skupaj tudi vlada, pa tudi državni svet, kjer pa povsem soglasni niso bili.

Nemec med Tajanijem in Janšo

Predvolilni smisel dogajanja pa ni le v spopadanju vladajočih z opozicijsko desnico, kjer se z leve zadnje mesece s pomočjo največjih medijev že spretno razglašajo za varuhe državnega ozemlja ob izjavah predsednika evropskega parlamenta Antonija Tajanija, ko je ta obsodil poboje in pregon italijanskega življa iz Istre in Dalmaciji, ki so ga izvedli jugoslovanski revolucionarji. Tajani je pri tej obsodbi izrekel tudi: “Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija”. Za stavek, ki ga je bilo mogoče razumeti kot ozemeljsko pretenzijo proti Hrvaški in Sloveniji, se je pozneje opravičil. V Italiji mu je “spodrsljaj” politično koristil, v Sloveniji pa je to predvolilno uporabila levica. Še posebej glasni so bili iz SD, kjer pa poteka še dodaten boj, kdo z njihove liste bo izvoljen. Matjaž Nemec je drugi na listi, ta ambiciozen politik, ki od zadnjih volitev vodi pomemben odbor za zunanjo politiko (OZP) si s “priključevanjem Primorske” pridobiva dodatne prednostne glasove, da bi tokrat on prehitel nosilko liste, kar je na prejšnjih evropskih volitvah Tanja Fajon storila takratnemu predsedniku te stranke Igorju Lukšiču. Prednost za Nemca je tudi, ker je že drugi mandat član kar pomembne komisije za nadzor varnostih in obveščevalnih služb. Čeprav o odnosu do preteklosti občasno ostro polemizira z Janezom Janšo, ki je zadnje čase Nemca spravil nekoliko v težave z opozorili, da je nenavadno dolgo opravljal srednjo šolo in študiral, pa je bil pri odločanju državnega zbora o odvzemanju mandata Janši Nemec pred leti bolj razsoden od celotne takratne koalicije Mira Cerarja (SMC, DeSUS in SD), ki se je pravno osramotila. Nemec in Franci Križanič nista glasovala za odvzem mandata Janši, ki mu je nasprotovala pravna služba državnega zbora, ustavno sodišče pa ga je pozneje soglasno odpravilo kot kršitev ustavne in zakonske ureditve in s tem kot zlorabo oblasti.

Kdo je v Parizu dobil in kdo izgubil?

Med kandidati za evropske poslance je kot nosilec liste letos spet tudi Zmago Jelinčič (SNS), ki je leta 2005, ko je nove praznike podprl, dilemo “priključevanja Primorske” opisal tako:

“Slovenci nismo dobili Istre, ki so jo dobili Hrvatje kot komunistično darilo. Slovenci pa smo to Istro, ki so jo dobili Hrvatje, plačali z izgubo Trsta, Gorice, Furlanije, Julijske krajine in tam živečih približno 140 tisoč Slovencev.”

Sprejemanje zakona leta 2005 je zaznamoval še provokativen predlog obeh manjšincev, da italijanski in madžarski manjšini ne bi bilo treba izobešati zastav ob novih praznikih, ki imajo nacionalističen prizvok. A sta bila manjšinca preglasovana. Za amandma s takšno vsebino sta bila le manjšinca, proti pa 61 “večinskih” poslancev. Zakon o dodatnih praznikih, tudi o vrnitve Primorske, je bil leta 2005 sprejet s 63 glasovi za in nič proti.

Za kakšno poimenovanje ste, lahko odgovorite v anketi:

Kaj bi morali slaviti kot praznik?

View Results

Loading ... Loading ...
Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 7.882 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (12)

https-spletnicasopis-eu