Šarec v Lebnovi maketi

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:56 pop

Ta teden me je Edi Pucer na POPTV presenetil z vprašanjem, ali je Marjan Šarec novi Janez Drnovšek. Ravno mineva enajst let, kar je Drnovšek izgubil spopad z rakom. Presenetilo me je, ker je tako samoumevno jasno, da ni. A delo novinarjev je, da provocirajo. Igor Pribac, ki je nekoč sodeloval v vodenju neuspešne kampanje predsednika Danila Türka, se je z enačenjem teh dveh politikov takoj strinjal. Kar se mi še naprej zdi neverjetno. Ne le zaradi tega, ker je Drnovšek sestavljal koalicije najuspešnejših strank, kar je popolno nasprotje tistega, čemur smo zdaj priča pri Šarcu, ki je sestavil vlado samih poražencev in mora po tekočem traku odstavljati sodelavce.

Vse naše makete in Lebni

Ko je že odstopil ministra za občino Komen Marka Bandellija (SAB) in za saksofon Dejana Prešička (SD) in je zaradi ukradenega sendviča izgubil še poslanca, ki bi lahko postal celo evropski poslanec LMŠ Dejana Krajčiča, se mora zdaj odločiti, ali bo odstopil še ministra za maketo Jureta Lebna (SMC). Leben je imel v prejšnji vladi, ko je bil le državni sekretar, že težave, ker je napak predstavljal svojo izobrazbo. Zdaj so pa težave še zaradi makete, pred katero se je slikal sam vrh prejšnje vlade, ki je ob že prej padli vladi Alenke Bratušek ključen del Šarčeve oblasti. Maketa simbolizira drugi tir, ob katerem se je zgodilo vse, kar je mogoče, le gradnja se ni. Ker so za propagando pred referendumom za drugi tir tratili državni denar, ki si ga je koalicija Boruta Pahorja nekoč dodelila za Urško Čepin, je vrhovno sodišče razveljavilo celoten referendum. Cerar je, ko je izvedel za klofuto iz sodstva, ki je vladajočim odpihnilo prednosti pred tistimi, ki ne vladajo, položaj reševal z odstopom vlade, ki je pomenil predčasne volitve, a na datum rednih. Maketa je bila nadgradnja Čepinastega tratenja državnega denarja za promocijo prejšnje vlade pred volitvami, ki se je podobno sfižila. Mediji so začeli preverjati, koliko je stalo in zakaj je na razpisu posel dobil ravno dražji ponudnik. Videti je bilo to na promocijskem posnetku, ki ga je objavila kar vlada sama, tako:

Da je bil že prej dogovorjeno, smo lahko sklepali. Zdaj smo izvedeli še, da so za ta dogovarjanje celo dokazi. To dogajanje kaže, da je Šarec tudi v drugačnem položaju od Drnovška. Razlika izvira iz dosežkov na volitvah, ki so v demokratičnih državah najpomembnejše ogledalo politika in kjer se skriva razlog Šarčeve šibkosti in moči Drnovška nekoč. Drnovšek je zmagal na čisto vseh državnih volitvah, na katerih je nastopil: za člana predsedstva SFRJ, na treh volitvah poslancev, na lokalnih in tudi na predsedniških volitvah. Zmage so mu omogočale, da je lahko vsaj nekoliko izbiral, s kom in kako bo vladal. Šarec je dvakrat zmagal v Kamniku, na državni ravni pa beleži le poraze. Tri zapored. Čeprav vodi vlado. In zato ne more veliko izbirati s kom in kako bo vladal. Na predsedniških volitvah predlani ga je v drugem krogu premagal Borut Pahor s 378.307 glasovi, za Šarca je bilo 334.239 volivcev. Bilo je veliko presenečenje, kar je dosegel. Na volitvah poslancev lani junija pa je Šarca že odločno prehitel Janez Janša. Za Janševo SDS je bilo 222.042 volivcev, za Šarčevo LMŠ le 112.250. Presenečenje je bilo, koliko je Šarec izgubil. Nazadnje je Šarec poraz doživel še na novembrskih lokalnih volitvah, kjer je bilo v občinah s proporcionalnim sistemom volivcev za LMŠ le še 19.217 volivcev. S 2,5 odstotnim deležem še praga za vstop v DZ ne bi dosegli. Tako slabega rezultata Drnovšek še v sanjah nikoli ni videl in najbrž ga bodo tudi v LMŠ poskušali čim hitreje pozabiti. Kot tudi to, da jih je NSi premagala celo, ko gre za župana Kamnika. Na roko LMŠ gre, ker Šarca vsaj brez rezervno podpirajo veliki mediji. Najbrž celo bolj kot nekoč Drnovška. In ker so po raziskavah javnega mnenja po lokalnih volitvah spet močno zrasli deleži za LMŠ, iz teh agencij pa Šarca celo razglašajo za Dončića. Zdaj so ti deleži skoraj že podobni tistim, ki jih je Miro Cerar s svojo novo SMC beležil v času prejšnjih parlamentarnih volitev, ko mu je to javno mnenje uspelo tudi pretopiti v 36 poslancev. Šarec tega ne more. Ankete mu visoko kažejo v napačnem času.

Ko odpadajo kot hruške

Ko je lani Šarec sestavljal vlado, je zaradi slabega rezultata na volitvah moral vanjo vzeti vse, kar leze in žrtvovati tudi interese države. Denimo, opremljanje vojske z osemkolesniki Boxer zaradi diktata koalicijskega partnerja, ki je v opoziciji, Levice Luke Meseca. Da je Levica zahtevala in dobila oslabljeno vojsko za podporo Šarcu in vladi, ko je ta nastajala, v velikih medijih zadnje tedne nespametno prikrivajo. Pismo Mateja Tonina (NSi) in Jožefa Horvata (NSi), ki sta šefa odbora Matjaža Nemca (SD) pred nekaj tedni vprašala, kako dolgo bo še prelagal odločanje o sporazumu s skupino zahodnih držav, ki bi omogočilo, da bi država lani podpisala pogodbo o nakupu Boxerjev in v katerem Tonin in Horvat povesta, da je bilo kupovanje podpore Levice vladi razlog, da je nakup že davno zamujen, sem razkril v Spletnem časopisu. V “velikih” medijih pa smo potem brali, kako menda Nemci zdaj močno lobirajo za ta zapravljen posel. Dobra vlada se upira, je bila logika. Te dni smo dobili še nadomestne razlage Karla Erjavca, kako je bilo slabo načrtovano, zamujeno, ni denarja. Iz vlade pa so tudi uradno ustavili postopek v DZ. Mediji, ki ozadje z Levico še kar prikrivajo, ravnajo neprofesionalno in sami sebe spreminjajo v plačane makete, v katerih se politični veljaki, ki so odprli javno malho, le propagandno slikajo. Pa Šarec takšnega žrtvovanja niti ni zahteval. Vsaj občutka nikoli nisem imel, da bi tako ravnal.

Je pa moral Šarec, ko je žrtvoval vojsko, v vlado vzeti za ministre vse, kar so mu stranke ponudile in ti kadri zdaj odpadajo kot zrele hruške. Primerjava Šarca z Drnovškom, ki je imel povsem drugačno kariero ekonomista, bančnika in politika še v socialistični Jugoslaviji, je tudi po tem povsem mimo. Čeprav je tudi Drnovšek moral koga žrtvovati in politika zanesljivo ni posel milosti. Na posnetku je vodja kabineta predsednika republike Pahorja Alja Brglez, ko je predvčerajšnjim polaga venec na grob Janeza Drnovška, ki je umrl pred enajstimi leti. Brglezova je bila tudi vodja kabineta premiera Drnovška:

Bolj ustrezna kot z Drnovškom bi bila primerjava Šarca s soimenjakom Marjanom Podobnikom, ki je bil po volitvah leta 1996 v podobnem položaju kot je bil lani trenutni premier. A takšne primerjave v velikih medijih ne boste našli. Ne sodi v Lebnove makete. Na volitvah je LDS Janeza Drnovška volilo 288.783 volivcev, SLS Marjana Podobnika pa 207.186. Podobnik je bil po številu glasov krepko uspešnejši od Šarca s 112.250. Povrhu je imel desni blok (SLS, SDS, SKD) takrat 45, levi (LDS, SD, DeSUS, SNS) pa le 43 sedežev. A Marjanu Podobniku je spodletelo, ker je Drnovšku uspelo doseči prebeg Cirila Pucka. Šarec, ki je v podobnem položaju kot nekoč Podobnik lani vodil levi blok, je ohranil disciplino na svoji strani in mu je uspelo več: prevzel je manjšinsko vlado. Šarec je nadgradnja Podobnika. A to, da sestaviš vlado poražencev ima ceno.

Doslej se manifestira pri ponovnem zastoju pri opremljanju vojske in z Bandellijem, Prešičkom, nesrečnim Krajčičem in zdaj Lebnom.

Premieru Šarcu lahko pomagate z odgovorom na dilemo, kaj storiti s slednjim:

 Loading ...