Vlada proti več podjetnosti pri najstarejši obrti

Last Updated on: 29th marec 2019, 09:25 dop

Vlada ni za več podjetnosti pri dejavnosti prostitucije, kar je premieru Marjanu Šarcu, ministru za zdravje Samu Fakinu in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku lani predlagal predsednik SNS Zmago Jelinčič in opozoril, da lokali za nudenje spolnih uslug v na tem področju manj strogi sosednji Avstriji od slovenskih obiskovalcev letno naberejo okoli 37 milijonov EUR. Iz vlade so Jelinčiču odgovorili, da njegova ideja ne bi prispevala k večji varnosti ponudnic storitev, ne bi zmanjšala zdravstvenih tveganj, podjetnost pa po mnenju vlade tudi sicer ni pravi odgovor na dileme, ki so povezane z najstarejšo obrtjo, ki je v Sloveniji dovoljena in deluje. Malo verjetno je po tem odgovoru, da bi vlada predlagala spremembo zakonodaje.

Vlada: Ne podjetništvo, odpraviti vzroke

V vladi menijo, da je rešitev za varnostna in zdravstvena tveganja za ponudnice storitev v delujočem sistemu organov nadzora in pregona ter predvsem v preventivi, v sistematičnem odpravljanju vzrokov, ki vplivajo na odločitev za prostitucijo, to so revščina mladih in žensk, brezizhodni socialni položaj, spolne zlorabe v otroštvu, nasilje v družini, odvisnosti od alkohola in drog in ne v večji podjetnosti. Pred vsako spremembo ureditve pa je treba opraviti poglobljeno razpravo s predstavniki spolnih delavcev in delavk, menijo v vladi. Povsem brez znanj informacij in znanj Jelinčič ni, na listi SNS je bila lani za poslanko izvoljena samostojna podjetnica na področju Nege telesa in storite  Lidija Ivanuša. Jelinčič je v pobudi zapisal:

“Legalizacija prostitucije bi na področju zdravja zagotovila kontrolo zdravstvenega stanja oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, saj bi zakonsko akt urejal obvezne preglede preko zdravstvenega zavarovanja teh oseb. V delovni zakonodaji je že posebna kategorija, ki določa osebe, ki nudijo spolne usluge, nikakor pa ni poskrbljeno za te osebe na način, kot je poskrbljeno za vse ostale zaposlene. Te osebe, ki nudijo spolne usluge, bi morale imeti status svobodnih podjetnikov, v kolikor pa bi bilo to delovanje razširjeno na večjo združbo, oziroma organizirano v obliki gospodarske združbe, pa bi to prav tako moral regulirati zakon.”

Država omogoča zaposlitev prostitutk

Iz vlade so v odgovoru povzeli, da je bila prostitucija do leta 2003 prekršek, za katero je žensko lahko doletelo do 60 dni zapora. Od takrat naprej pa je prodaja telesnih radosti kazniva le, če kdo na javnem kraju na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, torej povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Če stvar poteka zasebno in skrito, pa to ni več prekršek, ni preganjano in ne sankcionirano. Država preganja le spravljanje v suženjsko razmerje, trgovino z ljudmi in zlorabo prostitucije in ne prostitucije same, opozarjajo iz vlade. Preganja se tiste, ki bi se hoteli okoriščati z delom ponudnikov storitev. Država omogoča legalno zaposlitev tistih, ki se s prostitucijo ukvarjajo, denimo kot erotičnih maserk ali plesalk. V primeru registracije mora delodajalec oceniti tveganja, ki bi jim delavke (ali delavci) lahko bile izpostavljene pri delu in po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki vsebuje tudi načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, namenjenih zagotavljanju varnega delovnega okolja. Iz vlade opozarjajo, da poznajo po svetu več načinov zakonskega urejanja prostitucije. V modelu, ki ga imenujejo regulacijski, država določa striktne pogoje za to dejavnost, način nadzora in način organizacije. Najbolj značilne lastnosti tega modela so zdravniški nadzor, sistem obdavčitve, registracija prostitucije in sistem javnih hiš. V državah s tem modelom, kot sta Nemčija in Nizozemska, se je po regulaciji obseg prostitucije povečal, hkrati pa se stigma ni zmanjšala. Posledično ukvarjanje s prostitucijo kot dejavnostjo še vedno prijavi le manjši del oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, v Nemčiji od deset do največ dvajset odstotkov, na Nizozemskem pa med 25 in največ 40 odstotkov. V modelu dekriminalizacije in načela delavskih pravic pa po vladni oceni prevladuje zavzemanje za odpravo kazenskih določb, ki zadevajo kazniva ravnanja v zvezi s prostitucijo in za regulacijo prostitucije kot vsake druge pravno priznane dejavnosti. V okviru nordijskega modela se pojavljajo tudi pobude po popolni kriminalizaciji nakupa spolnih storitev, torej preganjanju strank.

Kakšen je “slovenski model”?

Slovenskega modela ne moremo uvrstiti med nobenega od teh modelov, meni vlada, delno sovpada z dekriminalizacijskim modelom, saj z izjemo, ko nekdo na javnem kraju na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, prostitucija ni prepovedana. Prostitucija v Sloveniji tudi ni posebej reguliran poklic. Po podatkih, ki izhajajo iz raziskav v slovenskem prostoru, bi registracija pomenila dodatno stigmo. Spolni delavci, med katerimi prevladujejo ženske, se največkrat ne želijo identificirati kot osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ker jih to stigmatizira in zmanjšuje možnosti, da bi v prihodnosti našle drugo zaposlitev. Prakso, ko je prostitucija dekriminalizirana in ni posebej reguliran poklic, vendar je delo mogoče registrirati, zagovarjajo tudi v mednarodnih organizacijah, kot so Amnesty International in Mednarodni komite za pravice spolnih delavcev, je v odgovoru Jelinčiču zapisala vlada, ki povzema, da te organizacije opozarjajo na negativne učinke posebne regulacije, ko na primer določene zapovedi (vzpostavljanje registrov oseb, obvezni zdravstveni pregledi) dodatno stigmatizirajo, spolne delavce pa odvračajo od reguliranih oblik dela in jih prikrajšajo upravičenosti do delavskih, socialnih in drugih pravic. V državah, kjer je prostitucija regulirana, se soočajo s številnimi kršitvami delavskih in socialnih pravic. Nemška evalvacija zakonodaje je pokazala, da ni nobenega merljivega napredka, kar se tiče socialne zaščite prostitutk in izboljšanja njihovih delovnih pogojev. Nizozemska raziskava o prostituciji in izpostavljenosti nasilju ugotavlja, da od 45 do 50 odstotkov prostitutk navaja nasilje kot glavni problem njihove dejavnosti in izpostavlja skrb za varnost pred nasiljem. 22 odstotkov žensk trdi, da so že bile deležne napada v povezavi z dejavnostjo prostitucije, kar priča o visoki stopnji tveganja nasilja, s katerim se soočajo prostitutke v bordelih. Poulična prostitucija, ki velja še za bolj tvegano, se sooča še z večjim nasiljem in manjšo zaščito pred tovrstnimi dejanji. Tudi nemška študija je pokazala na visoko stopnjo nasilja, ki ga morajo trpeti ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Kar 92 % žensk je bilo deležno spolnega nadlegovanja, 87 % fizičnega nasilja in
59 % spolnega nasilja; 41 % prostitutk je izkusilo nasilje klientov, polovica med njimi je zaradi pogojev dela zbolela za depresijo, četrtina je imela samomorilska nagnjenja, in kar 42 % je uživala droge v zadnjem letu. 43 % prostitutk v raziskavi je bilo žrtev spolnih zlorab v otroštvu.

Nevarna družabna omrežja

Zgoraj navedeni podatki dokazujejo, da regulacija oziroma legalizacija prostitucije ne pripomore k večji varnosti oziroma zaščiti pred izsiljevanjem in pritiski zaposlenih, kot to predpostavlja pobudnik, so zapisali iz vlade, kjer menijo, da regulacija tudi ni prispevala k zmanjšanju obsega kriminalnih dejavnosti v povezavi s prostitucijo in k večji transparentnosti same dejavnosti. Tudi posebni poročevalec Združenih
narodov za trgovino z ljudmi ugotavlja, da se države, ki so prostitucijo legalizirale, soočajo z utajami davkov, povečevanjem trgovine z ljudmi in znižanjem standarda življenja prostitutk, korist imajo le zvodniki. Registrira se zelo malo oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo kljub temu, da
bi z registracijo pridobile urejeno socialno in zdravstveno zavarovanje.
Na podlagi obstoječih podatkov z javno zdravstvenega vidika v Sloveniji ni posebne potrebe po vzpostavitvi sistema spremljanja zdravstvenega stanja oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Podatki o številu okužb s HIV kažejo na upadanje števila okužb in na to, da je največ novo okuženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. V Sloveniji je testiranje na spolno prenosljive okužbe dostopno v zdravstvenih zavodih in v skupnosti, tako zavarovanim osebam, kot tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja in se želijo testirati povsem anonimno. V zadnjih letih so potekale številne aktivnosti za promocijo testiranja.
Na Jelinčičevo trditev, da bi zakonska ureditev prispevala k onemogočanju trgovine z ljudmi, vlada odgovarja, da obstaja tesna povezanost med trgovino z ljudmi in prostitucijo. Ne glede na model urejanja prostitucije v posamezni državi je dokazano, da žrtve trgovine z ljudmi niso samo med neregistriranimi osebami, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Dejansko prostitucija pospešuje trgovanje z ranljivimi skupinami žensk in mladoletnicami, pri čemer jih je velik delež starih od 13 do 25 let. Po podatkih Evropske komisije je med žrtvami trgovine z ljudmi 62 odstotkov žrtev za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer ženske in mladoletnice predstavljajo 96 odstotkov identificiranih in domnevnih žrtev. Delež žrtev iz držav, ki niso članice EU, se je v zadnjih nekaj letih povečal. V EU narašča mladoletniška prostitucija, pa tudi spolno izkoriščanje otrok, v zadnjem času zlasti po družabnih omrežjih, kjer se pogosto uporabljajo prevare in ustrahovanje; mnogi opozarjajo na vse večjo vlogo spleta in družbenih omrežij, ki jih mreže za trgovino z ljudmi uporabljajo za privabljanje novih in mladih oseb v prostitucijo.
V Nemčiji zadnji podatki o umorih prostitutk in naraščanju različnih oblikah nasilja nad njimi kažejo, da legalizacija/regulacija prostitucije ne vodi v večjo zaščito prostitutk, ampak ščiti predvsem kliente in zvodnike. Organiziran kriminal, trgovina z ljudmi, ekstremno nasilje in korupcija so stalni spremljevalci prostitucije, legalizacija pa koristi predvsem zvodnikom, ki se na ta način postanejo podjetniki. Poleg tega v Nemčiji kar tretjina nemških tožilcev ugotavlja, da je postalo z legalizacijo prostitucije njihovo delo na področju pregona kriminala v zvezi s trgovino z ljudmi oteženo. V zvezi s stališčem pobudnika, da naj bi legalizacija prostitucije reševala socialne stiske strank, iz vlade odgovarjajo, da normalizacija prostitucije vpliva tudi na dojemanje spolnosti pri mladih ter odnose med ženskami in moškimi, kot tudi na nasilje nad ženskami. Podatki kažejo, da je bila pri moških, ki kupujejo spolne storitve, večja verjetnost, da bodo storili prisilna spolna dejanja nad ženskami in druga nasilna dejanja nad njimi. Nekatere raziskave med kupci spolnih storitev kažejo, da imajo moški, ki kupujejo spolnost, pogosto ponižujočo podobo o ženskah, zato v državah, kjer je prostitucija regulirana kot dejavnost in poklic, v zadnjem času posebej pozivajo k organizaciji kampanj za osveščanje moških. Pogosto gre pri moških, ki uporabljajo storitev prostitutk, za zelo stereotipno dojemanje ne le žensk, ki prodajajo spolne storitve, temveč tudi žensk nasploh, na primer zamisel, da so telesa žensk in mladoletnic na voljo, na prodaj za zadovoljevanje moškega povpraševanja po spolnosti. Zaradi tega lahko prostitucija in prisilna prostitucija celo vplivata na porast nasilja v družini, nikakor pa ga ne zmanjšujeta.

Celoten vladni odgovor na pobudo Zmaga Jelinčiča za legalizacijo prostitucije je takšen: