Vsi kandidati v drugem krogu: Največ iz SDS, rešilna bilka LMŠ

Last Updated on: 1st december 2018, 09:10 pop

V nedeljo bodo v 56 občinah, kjer pred tednom ni bilo zmagovalca, volivci izbirali župane. Oblast poskuša obdržati 33 dosedanjih županov. V 23 občinah pa župan ali ni kandidiral ali mu – kot v Mariboru Andreju Fištravcu – ni uspelo priti v drugi krog. Večina županov, ki je na popravnem izpitu, 18, v spopad vstopa s prednostjo iz prvega kroga. Tak je, denimo, v Kopru Boris Popovič (KJN) ali pa v Tržiču Boris Sajovic, ki je v drugem krogu z največjo prednostjo med vsemi pred protikandidatom Pavlom Ruparjem. 15 županov  je takšnih, ki po prvem krogu zaostajajo za tekmeci. Na Jesenicah je, recimo, župan Tomaž Tom Mencinger (SD) zaostal za novinarjem Dela Blažem Račičem. Račič ga je prehitel za vsega 22 glasov. A to ni bil najbolj tesen rezultat. V Gornjem Gradu je Anton Špeh s 566 glasovi  prehitel župana Stanka Ogradija na drugem mestu, ki je zbral 564 glasov. Vsega dva manj.

Največ kandidatov SDS in SD

Med strankami ima največ kandidatov v drugem krogu SDS Janeza Janše: 12. Sedem jih v drugi krog vstopa s prednostjo in pet z zaostankom. Sledi SD Dejana Židana z osmimi kandidati, polovica vstopa v spopad s prednostjo, polovica z zaostankom. Donedavno državno zelo pomembna SMC ima v drugem krogu tri kandidate, med njimi je s prednostjo iz prvega kroga za levico simbolno pomemben Saša Arsenovič v drugem največjem mestu v državi: v Mariboru. Nasproti mu je Franc Kangler, ki ima lastno novo ljudsko stranko, ki se bo najbrž sčasoma združila s SLS. Le enega kandidata v drugem krogu ima največja vladna stranka LMŠ: Igorja Žavbija v Kamniku, ki ga je zadnja leta vodil predsednik te stranke in zdaj premier Marjan Šarec. V prvem krogu LMŠ nikjer ni dobil župana. Tudi pri volitvah svetnikov se je slabo odrezala. Volilo jih je le 2,48 odstotka volivcev. V spopad Žavbi vstopa kot slabši v prvem krogu, prehitel ga je Matej Slapar iz NSi. Pregled, koliko kandidatov imajo velike stranke in ali ti v drugi krog vstopajo s prednostjo iz prvega kroga, je takšen:

Če upoštevamo še že izvoljene župane v prvem krogu, so na županski ravni med strankami resni igralci le SLS, SD, SDS in NSi. Ostale stranke imajo komaj kakšnega župana ali so povsem brez. Med parlamentarnimi strankami je že jasno, da Levica Luke Meseca, stranka Alenke Bratušek in nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča ne bodo imele niti enega župana v 212 občinah. Strankam s popolno nulo se, če njihovi kandidati ne bodo uspešni v drugem krogu, lahko pridružita DeSUS Karla Erjavca in LMŠ Marjana Šarca. Šarčeva stranka, če v Kamniku izgubi Žavbi.  DeSUS pa, če v drugem krogu v Izoli in Šentjerneju ne uspeta Daniel Markočič in Franc Hudolin. Oba v spopad vstopata z zaostankom. Dejansko pa je med kandidati še nekaj takšnih, ki imajo strankarsko zaledje, a niso kandidirali strankarsko. S prednostjo, denimo, je kandidat v Piranu donedavni poslanec DeSUS Tomaž Gantar, ki kandidira kot nestrankarski kandidat. Gantar je v prvem krogu za vsega 13 glasov prehitel Đenio Zadkovića. Z 2553 proti 2540. Slika koliko županov so stranke dobile in koliko imajo kandidatov v drugem krogu, je takšna:

Tudi številni drugi uradno nestrankarski kandidati imajo močno strankarsko zaledje. Nestrankarski Zoran Janković, ki je že postal župan prestolnice Ljubljane, je šef stranke Pozitivna Slovenija. Župan Kopra Boris Popovič, ki se bori še v drugem kropu, vodi več manjših strank. Formalno je kandidat stranke Koper je naš. V Kopru mu “težave” povzroča Aleš Bržan, ki ga je v prvem krogu volilo 30,4 odstotka volivcev. Popoviča 44,6 odstotka. V glasovih, ki pokažejo, da gre za eno večjih občin: 10.858 proti 7.444.

Kdo je v drugem krogu, čigav kandidat je in kak delež je dosegel v prvem krogu, je predstavljeno v preglednici, ki jo lahko sami sortirate. Oznaka (Ž) ob priimku pomeni, da je kandidat sedanji župan:

Z najbolj rezultatom, ki je bil najbližje polovici vseh glasov, sta v drugem krogu iz Moravč Martin Rebolj (SD) s 49 odstotki in neodvisni nekdanji diplomat Milan Balažic s 47,1. Balažic je bil v preteklosti tudi že v SD. A so se – že večkrat – razšli. Še bližje izvolitvi že v prvem krogu so bili Ivan Molan v Brežicah (49,8 odstotka), Franc Horvat za SLS (49,6 odstotka) v Tišini in in Danilo Kacijan (49,4 odstotka) v Cankovi. Z najslabšimi “zmagami” iz prvega kroga pa so v drugem Dejan Suč iz Lendave (25,8 odstotka), Blaž Račič iz Jesenic (23,5 odstotka) in Evgenij Komljanec v Izoli (18,5 odstotka). Iz Izole je tudi kandidat z najnižjim deležem iz prvega kroga sploh, to je Danilo Markočič (Desus), za katerega je bilo 17,7 odstotka volivcev, 18,8 odstotka je zbral drugo uvrščeni za precej znanim Romanom Leljakom Emil Šmid (SD) v Radencih, še za odtenek več, 19,1, pa v Tržiču nekdanji župan in poslanec SDS Pavle Rupar, ki se je s stranko razšel.