Židan za razpravo DZ o Marakešu po lokalnih volitvah

Last Updated on: 8th november 2018, 07:42 dop

Za čas takoj po lokalnih volitvah, ki bodo konec prihodnjega tedna, je predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD) predlagal razpravo in odločanje o marakeškem dogovoru o migrantih. Razpravo je zahtevalo 36 poslancev opozicijskih SDS Janeza Janše, NSi Mateja Tonina in SNS Zmaga Jelinčiča. Volitve bodo v nedeljo čez dober teden. O dogovoru o migrantih, ki po mnenju vlade ni obvezujoč, se mu pa odpovedujejo številne sosednje države, bi DZ govoril v torek, ko bi bile glasovnice že preštete. Nekaj tednov pozneje, v začetku decembran bo vrh v Marakešu ob katerem se zapleta.

Zakaj se vladajočim ne mudi

Predlog, da bi razpravo o migrantih izvedli po lokalnih volitvah, bo pred šefi poslanskih skupin jutri na Židanovem kolegiju. Levi sredini se verjetno ne mudi, ker lahko ta tema vpliva na rezultate v obmejnih občinah, kjer imajo zaradi velikega števila migrantov, ki prihajajo iz Hrvaške, že nekaj časa težave, čisto brez vpliva pa to dogajanje ni niti na drugi strani, kjer imajo ljudje neprijetnosti, ker sta Avstrija in Italija zaradi svoje varnosti vzpostavila mejni nadzor proti Sloveniji. V Avstriji je včeraj zunanji minister Miro Cerar izvedel, da nadzora, za katerega se je sosednja država odločila, ko je Cerar vodil do “prebežnikov” zelo prijazno politiko, tam zaradi lastne varnosti ne nameravajo ukinjati. Pravila vračanja migrantov v teh dneh dodatno zaostruje Italija.  Na Češkem bo oblast prihodnji teden odločala, ali bi po vzoru Avstrije umaknila podporo globalnemu dogovoru o migracijah. Ponoven premislek, ali dogovor podpira njegova vlada, je napovedal tudi Marjan Šarec. Mednarodno so vladajoči verjetno nekoliko v škripcih. Naša vlada je imela o tem sporazumu v preteklosti tudi pomisleke, a obratne vrste od tistih, ki so razlog za odpovedovanje sporazumu na Madžarskem, v Avstriji ali ZDA.

O črpanju EU denarja jutri

Že v ponedeljek, torej takoj po volitvah, se bo začela prva prava redna seja državnega zbora po volitvah poslancev, ko na vprašanja poslancev odgovarjajo premier in ministri in podobno. Že danes pa se bo Židanov kolegij dogovarjal, da bo jutri izredna seja o ne najbolj uspešnem črpanju evropskega denarja. Razpravo o evropskem denarju so zahtevali poslanci opozicijske SDS po opozorilu evropskega računskega sodnika Sama Jereba, da je bila Slovenija med desetimi državami EU, ki lani niso porabile nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in da ima vlada pri tem še veliko manevrskega prostora.  To je Jereb opozoril prejšnji mesec, ko je predajal poročilo o delu evropskega računskega sodišča v letu 2017 Židanu.  Iz vlade so Jerebove trditve o zanič črpanju denarja najprej zanikali, a je evropski računski sodnik vztrajal, da je kritika, ki jo izreka, točna in da iz vlade zavajajo s podatki o svoji uspešnosti. Ministrica “za evropski denar” je bila zadnja leta Alenka Smerkolj (SMC), v vladi Marjana Šarca pa je položaj prevzel Mirko Bandelli (SAB).

Nekoliko zaostali, a ni kritično

Na kritike iz opozicije je vlada uradno odgovorila tako: “Slovenija je nekoliko zastala v izvajanju tekočega programskega obdobja 2014–2020, če ga ocenjujemo samo po realiziranih prihodkih iz EU, ki so se do konca septembra 2018 že izrazili v državnem proračunu (249 milijonov evrov), in po potrjenih izdatkih, ki smo jih v tem obdobju predložili Evropski komisiji (310 milijonov evrov). Kljub temu ugotavljamo, da stanje na področju črpanja sredstev kohezijske politike v Sloveniji ni kritično. Od razpoložljivih sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, cilj naložbe za rast in delovna mesta, v višini 3.067.924.925 evrov, je ministrstvo brez listnice ministrstvom  dodelila sredstva v višini 2.104.739.311 evrov, za večino pa so ministrstva že izvedla javne razpise in z izbranimi izvajalci sklenila pogodbe o sofinanciranju.”

Projekti se po državi izvajajo, prav tako se izplačujejo že izvedene aktivnosti, trdi vlada.

O Jerebovi kritiki pa je novi minister za evropski denar Bandelli ta teden odboru za evropske zadeve, ki je o slabem črpanju že razpravljal, pojasnil, da se  računovodski izkazi, o katerih govori Jereb, nanašajo na obdobje od junija 2015 do junija 2016, ko Slovenija  še ni imela akreditiranega sistema, ki bi omogočal povračila sredstev iz proračuna Evropske unije. Akreditacija je bila pridobljena decembra 2016. Črpanje se je začelo šele v tretjem obračunskem letu, torej v letu 2017. Odbor je državnemu zboru na koncu soglasno predlagal, naj v petek sprejme priporočila SDS vladi, naj ta v 30 dneh pripravi načrt pospešitve črpanja evropskih sredstev in ga predstavi poslancem.