Zloraba azilnega sistema: Za zaščito prosilo 685 Pakistancev in Pakistanka

Podatek policije, ki sem ga objavil včeraj, da je do konca avgusta v državo nezakonito vstopilo 5.657 tujcev, kar je krepko več kot v seštevku lanskega in predlanskega leta, ki je mimo meja prišlo 3010 migrantov, se zrcali tudi v številu prošenj za azil, ki so v največjem delu oblika izmikanje takojšnjemu vračanju v sosednjo državo, kamor je bilo do konca avgusta vrnjenih  2.405 migrantov, od tega največ na Hrvaško 2326. In bližnjica za beg na zahod v “ciljne” države.

V glavnem moški, večina pa izgine

Prošenj za azil je bilo do konca septembra 2.354, za zaščito je zaprosilo 2119 moških in 235 žensk. Informacije policije o skoku števila prihodov migrantov na črno preko meja tik pred junijskimi volitvami, kažejo tudi podatki o številu prošenj za mednarodno zaščito po mesecih. Za štiri države, ki po številu odstopajo, so ti podatki takšni:

iz teh štirih držav je bilo največ prosilcev za azil, med njimi je velikanska večina moških, Še posebej to velja za Pakistan, Alžirijo, Maroko in Bangladeš. Iz teh držav je migrantk res le za vzorec. Spolno je najbolj uravnotežena struktura beguncev iz Srbije, Sirije in Iraka. Podatki za države, od koder je letos doslej prišlo največ ljudi na črno čez meje, so takšni:

Večina prošenj za mednarodno zaščito povzroča predvsem stroške državi, s prevajalci in uradniki, to kaže zadnja statistična preglednica, kako so se doslej končali ti postopki. V večini z ustavitvijo postopka. To država praviloma stori, ko prosilec nenadoma izgine neznano kam. Večina jih.