Uredništvo javne televizije širi koalicijske FAKE NEWS

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop

Legendarni voditelj odmevov Slavko Bobovnik je včeraj javnost obvestil, da imajo televizijci težave po intervjuju s premierom Marjanom Šarcem (LMŠ), ker so posamezne opozicijske stranke zavrnile, da bi prišle pred kamere. SDS Janeza Janše, denimo. Zamolčal je, da je, da si je težave s pristranskim in očitno nepoštenim ravnanjem v korist vladajočih povzročila javna televizija sama.

Stranka, ki jo zavezuje koalicijska pogodba ni opozicijska

Da morajo opoziciji nameniti poseben čas, javni RTV določa pravna ureditev. Bobovnik pa javnosti ni pojasnil, da so v studio povabili Levico Luke Meseca na napačni strani. Tudi ni povedal, kdo je tako odločil. Takšnih odločitev ne sprejemajo voditelji ali novinarji, praviloma so stvar urednikov. Levica je podpisala (parafirala, če smo natančni) sporazum s petimi strankami, ki imajo v vladi ministre in po tem sporazumu Levico zavezuje koalicijska pogodba, ki so jo z drugimi strankami tudi uskladili. Podpisan dogovor šestih strank o sodelovanju določa skupne cilje in redna usklajevanja za dosego teh dogovorjenih ciljev v državnem zboru in celo kako bosta šef levice Luka Mesec in premier Marjan Šarec zagotavljala sklepčnost po odborih in komisijah in razreševala morebitna nesoglasja. To je povsem jasen dogovor, po katerem ni mogoče reči, da je Levica opozicijska stranka. Razen v zelo splošnem smislu, da je Levica opozicija sama sebi. Opozicijske stranke v parlamentu se pisno ne zavežejo, da bodo spoštovale koalicijsko pogodbo s šefi drugih koalicijskih strank. Odločitev uredništva javne televizije, da je stranka, ki se je zavezala, da bo spoštovala koalicijsko pogodbo, opozicijska, je primer lažnega obveščanje javnosti in primer “fake news”. Te manipulacije si javna televizija ni izmislila sama. V sporazumu, s katerim se Levico zavezuje, da zanjo velja koalicijska pogodba, so določbe, da bodo to stranko hkrati razglašali za opozicijsko, podpisali Marjan Šarec, Dejan Židan, Miro Cerar, Karl Erjavec, Alenka Bratušek in Luka Mesec.  Dejan Židan je, ko je bil izvoljen za šefa državnega zbora, zato takoj v nič dal mnenje pravne službe DZ, ki je jasno in nedvoumno zapisala, da Levica ne more imeti statusa opozicijske stranke v državnem zboru, če ima podpisan dogovor z vladnimi strankami o veljavi koalicijske pogodbe tudi zanjo in o podpori in sodelovanju. Na podoben način kot Židan je evropska komisija v nič dala mnenje pravnikov o arbitražnih problemih med Slovenijo in Hrvaško, kar zadnje dni sproža veliko zgražanje med našimi politiki, ki sami ravnajo povsem enako.

Koga plačujemo za pristranskost?

A da manipulira Dejan Židan, ki je politik in predsednik leve stranke, ki je pripravljen pač podpisati karkoli, da le ohrani oblast, lahko razumemo. Zakaj je zdaj enako ravna javna televizija, ki je Levico povabila kot opozicijsko in zdaj tam jamrajo, da imajo težave z opozicijo, ker tisti, ki so to res, nočejo priti v takšno “opozicijski” družbo, pa je manj jasno. Razen, če gre za televizijo, ki je lasti in posesti strank vladne koalicije. A prav je, da to potem še javno in povsem uradno razglasijo, da bo denar od tistih, ki niso člani vladanih strank, sčasoma namenjen financiranju kakšnega bolj verodostojnega medija ali pa vsaj pluralno razdeljen med različne pristranske medije.

Tiskovna agencija (STA) danes poroča, da je sporazum med Levico in ostalimi strankami le parafiran in ne še podpisan, in da bi naj Levica zaradi imenovanja državnega sekretarja Damirja Črnčeca razmišljala, da ga ne bi podpisala, povzemam, kako dogajanje predstavlja Levica sama že od 10. avgusta na svoji spletni strani. Tako:

Slavnostni podpis pa so danes res odpovedali, a po informacijah iz LMŠ razlog ni bila le Levice. Vsi predsedniki zaradi obveznosti danes menda niso mogli priti, je pa bil namen pogovoriti se tudi o primeru Črnčec.

Levica in vladne stranke so se tega sporazuma, ki so ga predsedniki s podpisi parafirali (kar si iz vidi iz teksta nad podpisi na posnetku povsem na vrhu), doslej strogo držali. Levica je tako glasovala za mandarstvo Marjana Šarca (kjer je bila nujna večina vseh poslancev) in se, kot so bili dogovorjeni, vzdržala pri glasovanju o ekipi ministrov (kjer zadošča navadna večina), kar je zagotovilo izvolitev vlade. Rezultat glasovanja o vladi je bil takšen: