Koliko migrantskih naselij bo v Sloveniji čez zimo?
|Last Updated on: 14th september 2018, 08:28 dop
Avstrijske in Italijanske oblasti imajo tehten razlog, da ne umaknejo mejnega nadzora proti Sloveniji in da ga zaostrujejo. Statistike kažejo, da Slovenija ne nadzira schengenske meje s Hrvaško in da migranti precej množično bežijo proti njim. Naša država širokosrčno razlaga pravico do azila, ekonomski migranti pa so ugotovili, da se tu splača tihotapiti se čez mejo. Država ne kaznuje tistih, ki nezakonito prečkajo državno mejo in ki takoj po tem zahtevajo azil. Obratno: nagrajeni so.
Niso krive nevladne organizacije!
Mediji so se zadnje dni osredotočili na konflikt, ker je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar (SMC), ki danes predaja posle Boštjanu Poklukarju (LMŠ), kritizirala nevladne organizacije, denimo pravno informacijski center (PIC), da pomagajo pri tihotapljenju migrantov na zahod preko Slovenije in otežujejo delo policiji, ki bi to morala preprečevati. Nevladniki, ki jih plačuje tudi vlada, so svetovali migrantom, kako zlorabiti naš azilni sistem, da se s čim manj truda in stroškov prebijejo proti zahodu, kjer si poskušajo zagotoviti ekonomsko boljšo prihodnost. Čez meje prihaja vse več Pakistancev, Alžircev, Afganistancev… A pravi problem niso nevladne organizacije, kažejo podatki. Tudi brez njih sta mejni nadzor in azilni sistem neučinkovito sito, skozi katero se je do konca avgusta pretihotapilo vsaj 5.581 migrantov. Toliko so jo policisti opazili. Zelo verjetno jih je bilo več. Le zanemarljiv del jih sodi med tiste, ki bi lahko bili upravičeni do mednarodne zaščite. Položaj je takšen: Avstrijci in Italijani krepijo nadzor, Slovenija pa se bori proti sovražnemu govoru in za pravice svobodnega prehajanja meja Pakistancev in Alžircev, ker so mejni prehodi zastarela stvar. Če je kdo kaj kriv, pa so to nevladne organizacije, ki jih država in EU financirata, da počnejo točno to, kar počnejo: namreč pomagajo migrantom.
Kakšne so številke?
Zadnje podatke, ki jih je policija predstavila tudi že za mesec avgust, o rasti števila migrantov, ki jih policisti ujamejo po prehodu meje, vlog za zaščito in priznanih azilnih pravic v naši državi, kaže preglednica:
Avgusta se nadaljuje obsežen prihod migrantov, za katere bo, če jim bodo Italijani in Avstrijci onemogočili tihotapljenje naprej, čez zimo nujno treba poskrbeti topla zavetišča. Število se lahko poveča, ker številne države, denimo Italija, zaostrujejo nadzor migracij čez morje in zato pot čez Balkan postaja vse bolj atraktivna možnost.
Kako bo, ko bo sneg in hud mraz?
Možno je, da se bo število še povečevalo. Iz tisoč na mesec se lahko naglo poveča tudi na nekaj tisoč, če se bo razvedelo, da so vrata odprta. Če bo v državi toliko migrantov, bo potrebno zagotoviti zavetišča v obliki naselij ali taborišč za preživetje v hudem mrazu. To je lahko zametek še veliko večjih migrantskih taborišč in naselij po državi, ki jih EU poskuša zagotoviti za nadzor migracij na obmejnih področjih skupnosti. Države, ki mejijo na EU, se jih na vso moč otepajo.
Zadnje mesece se precej dramatično povečuje tudi število zahtev za azil, a število uspešnih, torej tistih, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito, ostaja podobno kot prejšnja leta. Razlog fenomena padajočega deleža uspešno vlog, ki je že krepko pod petimi odstotki, je tudi v tem, ker so številni prosilci za azil preprosto odšli. Za azil so prosili le za finto, da so se izognili hitri vrnitvi na Hrvaško in da jih je država zastonj iz krajev ob Hrvaški meji pripeljala v Ljubljano. Od tu potem pobegnejo naprej. A številne potem tuji varnostni organi ujemajo in vrnejo nazaj. Če se jim pa uspe pretihotapiti se čez mejo na Zahod, se v prihodnosti lahko zgodijo vrnitve, ker je Slovenija zanje prevzela odgovornost, ko je začela postopek.
Azilno zaščito je letos zahtevalo 2098 migrantov, azilne domove pa zapustilo ali izginilo več kot 1500 posameznikov. Struktura po spolu je takšna:
Delež žensk in mladoletnih v strukturi migrantov se znižuje, kar je še dodaten znak, da ne gre za beg pred vojnimi grozodejstvi, političnim preganjanjem ali čem podobnim.
Kaj menite o dogajanju lahko odgovorite v anketi:

Komentarji (4)
Disqus Comments (3)